Slovenski etnografski muzej

Velikonočna dediščina Slovenije

Od 
14. marec 2013
Do 
7. april 2013
Sodelavci razstave
Boštjan Abram, Andrej Dular, Gregor Ilaš, Anja Jerin, Sonja Kogej Rus, Daša Koprivec, Maja Kostric, Ana Motnikar, Adela Pukl, Barbara Sosič, Miha Špiček, Domen Uršič, Nadja Valentinčič Furlan, Nina Zdravič Polič, Tjaša Zidarič, Janja Žagar
Komuniciranje
Nina Zdravič Polič, Maja Kostric
Velikonočna dediščina Slovenije

Slovenski etnografski muzej v letu 2013 obeležuje devetdesetletnico z raznovrstnimi prireditvami in razstavami. Pod naslovom Praznično v nesnovnem posveča SEM že drugo prireditev nosilcem nesnovne kulturne dediščine, tokrat velikonočnim.

Razstava Velikonočna dediščina Slovenije predstavlja enote velikonočne nesnovne kulturne dediščine, ki so že vpisane v Register žive kulturne dediščine - Škofjeloški pasijon, izdelovanje ljubenskih potic, velikonočne igre s pirhi in izdelovanje belokranjskih pisanic. Vse skupaj spremljajo pirhi iz Beneške Slovenije, Avstralije in Ukrajine.

Za muzeje pri nas in po svetu je vprašanje nesnovne kulturne dediščine eno od pomembnejših področij sedanjih raziskav. Etnologi in folkloristi pa se z nesnovno živo ali neotipljivo dediščino ukvarjajo že od nekdaj. Kultura se ne manifestira samo v materialnih oblikah, v predmetih, temveč tudi skozi neoprijemljive elemente. Ti se prenašajo iz generacije v generacijo s pomočjo jezika, glasbe, gledališča, vedenja, gest, navad, šeg in cele vrste drugih oblik posredovanja in tudi skozi predmete in kraje, od koder te ideje izvirajo. Nesnovna dediščina na primer vključuje glasove, vrednote, tradicije, jezike, ustno zgodovino, življenje ljudstev, ustvarjalnost, prilagodljivost in razlike med ljudmi, ki se manifestirajo skozi oblačilno kulturo, prehrano, bivalno kulturo, tradicionalne obrti in tehnologije, zdravilstvo, religiozne obrede, vedenjske vzorce, šege, pripovedovanje zgodb …

Register žive kulturne dediščine je strokovni seznam nesnovne kulturne dediščine Slovenije in je začel nastajati leta 2008; z njo smo se bolj sistematično začeli ukvarjati na podlagi Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki jo je UNESCO sprejel leta 2003. Leta 2008 je bila vpisana prva enota, do konca leta 2012 pa je bilo vpisanih še 17 novih enot. Vse enote so naštete in opisane v novem Priročniku o nesnovni kulturni dediščini, ki ga je SEM nedavno izdal.

Nesnovna kulturna dediščina Slovenije >>

Deli