10. april 2007 - 2. maj 2007

Fotografska razstava s 60 fotografijami, izbranimi iz zasebne zbirke Christopherja Cardoza, v treh sklopih (Severozahodna obala, Visoka planota in Aljaska, Jugozahod, Velike planjave) predstavlja izredno raznolikost severnoameriąkih Indijancev in hkrati slavi slovitega Edwarda S. Curtisa

"To so tako velike sanje, ne morem jih vseh videti" (Edward S. Curtis)

Danes velja Christopher Cardozo za vodilnega svetovnega strokovnjaka za Curtisovo fotografijo in je lastnik najbolj vsestranske Curtisove zbirke (4.000 originalnih negativov, vključno s številnimi fotografijami, odtisi, itd.). C. Cardozo je Curtisova dela začel zbirati leta 1973, do odkritja Curtisa pa ga je pripeljalo njegovo fotografiranje Indijancev Srednje Amerike.

Cardozo je o Curtisu napisal osem knjig, je avtor mednarodno odmevnih del Native Nations (Avtohtona ljudstva) in Sacred Legacy (Sveta zapuąčina). O njem je tudi predaval in je glavni kustos in svetovalec za njegove zbirke.

Leta 1906 se je Edward Curtis začel ukvarjati s projektom, ki mu je vzel naslednjih štiriindvajset let njegovega življenja. Curtis takrat ni mogel vedeti, da se je podal na odisejado z nepredvidljivimi posledicami: zapustila ga je žena, izgubil je družino, vse premoženje, telesno in čustveno zdravje - vse zaradi tega, ker je sledil svojim sanjam. S pomočjo in pod pokroviteljstvom zelo uglednih posameznikov - med njimi so bili J. P. Morgan, Theodore Roosevelt, Andrew Carnegie, angleški kralj in belgijski kralj, je Curtisu uspelo ustvariti fotografsko-etnografsko študijo Severnoameriški Indijanec, ki je bila splošno sprejeta kot najodličnejši in najbolj ambiciozni komplet knjig z omejeno naklado, ki ga je v Ameriki kdaj ustvaril en sam človek. Leta 1911 je New York Herald ocenil, da je to najobsežnejši založniški podvig od objave Svetega pisma v izdaji Kinga Jamesa.

V toku projekta je Curtis posnel skoraj petdeset tisoč negativov in izdelal deset tisoč voščenih valjev s posnetki avtohtonih jezikov in glasbe. Posnel je do tedaj prvega in enega najobsežnejših filmov o avtohtonih Američanih.

Severnoameriąki Indijanec je komplet dvajsetih knjig, ročno vezanih v usnje, z ročno tiskanim besedilom in z več kot 2.200 originalnimi, ročno izdelanimi fotogravurami, ki so vse tiskane z ročno izdelano opremo za jedkanje. Določeno število teh originalnih, celotnih kompletov, je še vedno mogoče najti v ZDA in v Evropi.

Zanimanje za Curtisovo delo se je v zadnjih nekaj desetletjih izredno povečalo. Danes je celoten komplet Severnoameriškega Indijanca vreden znatno več kot milijon dolarjev, tisočkrat več, kot je bila vrednost kompleta v 1960-ih. Dejstvo, da je Curtisu, človeku skromnega porekla in izobrazbe, uspel tak zgodovinski podvig, samo že poudarja izredno naravo njegovih dosežkov.

Edward Curtis se je rodil 1868 v podeželskem Wisconsinu v severnem osrednjem delu ZDA. Čeprav je v času odraščanja nedvomno imel stike z avtohtonimi Američani, ni posebnih zapisov o njihovih vplivih na njegovo otroštvo. Curtis si je pri dvanajstih letih sam sestavil prvi fotoaparat in tako nevede začel svojo fotografsko kariero. Pri sedemnajstih je postal fotografski vajenec. Že kmalu je odlično obvladal osnovne veščine fotografije in se razvil v resnega in predanega fotografa.

Slovenski etnografski muzej ob razstavi fotografij Edwarda S. Curtisa prikazuje nekaj predmetov iz Baragove zunaj evropske muzejske zbirke, pričevalnih o materialni in družbeni kulturi Indijancev Otawa in Ojibwa iz obdobja prvih desetletij 19. stoletja. Indijanci Otawa in Ojibwa so tedaj naseljevali območje Velikih jezer. Irenej Friderik Baraga je bil prvi slovenski misijonar v deželi Indijancev Otawa in Ojibwa, škof, raziskovalec, pisec in poliglot. Med letoma 1831 in 1836 je živel in delal med njimi. Baragova zbirka, zbirka predmetov iz Severne Amerike je prva zunaj-evropska zbirka v Sloveniji, ki jo je Friderik Baraga podaril takratnemu Kranjskemu deľelnemu muzeju leta 1836.

V Slovenskem etnografskem muzeju je razstavo pripravila muzejska svetovalka Nina Zdravič Polič, oblikovala pa arch. Mojca Turk. Na ogled bo do 2. maja 2007.