Razstava Spominske knjige vabi v intimni svet spominjanja, ki ga ustvarjajo ročno popisane in porisane knjižice obiskovalcev in prijateljev muzeja. 

Skupnostni projekt in pogled v preteklost
Razstava je nastala kot izjemen skupnostni projekt. Slovenski etnografski muzej je poleti 2025 objavil javni poziv k delitvi spominskih knjig ter osebnih zgodb za prihajajočo razstavo. Akcija je doživela izjemen odziv. Kar 57 posameznikov je posodilo 132 spominskih knjig, ki predstavljajo pomemben del razstave, kar dokazuje tudi moč osebne dediščine in medsebojnega zaupanja. Nekatere spominske knjige z razstave so tudi zakladnice umetniških del poznanih slovenskih umetnikov. ž

Od bidermajerja do sodobnosti
Spominske knjige imajo dolgo in razgibano tradicijo. Na razstavi najstarejši spominski lističi segajo v čas bidermajerja in romantike.Od konca 19. stoletju in zlasti skozi 20. stoletje so prerasle v prepoznavno osebno dediščino, ki jo danes povezuje predvsem z otroštvom in mladostjo. Dolgo so bile predvsem domena deklet, v drugi polovici 20. stoletja pa so spominske knjige postale široko razširjena praksa med osnovnošolsko mladino, ki je v njih ohranjala vez sošolstva, prijateljstev in skupnih šolskih trenutkov.

Zgodbe zapisane v spomin
Spominske knjige so posebni varuhi časa. Nastajale so z mislijo na trajnost spomina in vezi, ki presegajo čas, saj so krožile med prijatelji, sorodniki, sošolci in učitelji. Njihovo bistvo so risbe, okraski, posvetila in verzi – drobne podobe in misli, ustvarjene prav za trajen spomin. Pogosto so prav vizualni elementi še močneje od besed pričali o medsebojnih odnosih in občutjih.

Vsaka spominska knjiga, predstavljena na razstavi, pripoveduje zgodbo o ljudeh, ki so jo soustvarjali, in o tistih, ki jo še danes skrbno hranijo. Njena moč je v povezovanju preteklosti s sedanjostjo ter ohranja dragocene trenutke otroštva in mladosti, sčasoma pa postane neprecenljiva zbirka osebne zgodovine, spominov in čustev. 

Avtorica razstave Sonja Kogej Rus poudarja, da spominske knjige hranijo drobne, pogosto lepe trenutke, ki jih ljudje radi ohranimo in se k njim vračamo. 

Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.

- Verz iz spominske knjige

Razstava je del spremljevalnega programa stalne razstave Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, saj s svojo pripovedjo smiselno dopolnjuje stalno razstavo o našem doživljanju, merjenju in pomenu časa. Razstavo je oblikovala Maja kocjan.