Slovenski etnografski muzej

Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti
Kje 
Prvo nadstropje razstavne hiše
Od 
9. maj 2024
Do 
8. september 2024
Kontakt 
386 (0) 1 300 87 45

Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti

Slovenski etnografski muzej v letu 2024 obeležuje 60. obletnico vzpostavitve Muzeja neevropskih kultur v Goričanah. Ob tej priložnosti odpiramo razstavo Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti avtorjev dr. Tine Palaić in dr. Marka Freliha. 

Muzej neevropskih kultur v Goričanah

Muzej neevropskih kultur je bil prva jugoslovanska ustanova, namenjena zbiranju in razstavljanju izključno zunajevropskih etnoloških predmetov. Deloval je med letoma 1964 in 2001 kot dislocirana enota Slovenskega etnografskega muzeja v baročnem dvorcu Goričane pri Medvodah. Za zbirke je strokovno skrbela kustodinja dr. Pavla Štrukelj, po njeni upokojitvi leta 1990 pa jo je nadomestil kustos mag. Ralf Čeplak Mencin. Zbirke z drugih celin (iz Azije, Afrike, Amerik in Avstralije) so bile zbrane v 19. in prvi polovici 20. stoletja, novejše zbirke pa so bile najpogosteje plod raznovrstnih stikov in izmenjav med Jugoslavijo in državami v razvoju v okviru politike neuvrščenih. V muzeju so pripravili več kot osemdeset razstav, skoraj polovica jih je gostovala iz držav v razvoju. Mnogim obiskovalcem je muzej predstavljal okno v svet ter jim približal druge celine in načine življenja različnih ljudstev. Dvorec, ki ga je etnografski muzej leta 1964 dobil v upravljanje po zaslugi takratnega direktorja SEM dr. Borisa Kuharja,  je deloval kot muzej do leta 2001, od tedaj pa so te zbirke del stalnih in občasnih razstav SEM. 

O razstavi Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti 

Vrhunec povezav med slovenskim prostorom in državami globalnega juga sega v obdobje po drugi svetovni vojni, ki ga je zaznamovalo tudi gibanje neuvrščenih. Gibanje je povezalo številne po drugi svetovni vojni nastale neodvisne države s kolonialno preteklostjo. Med državami ustanoviteljicami gibanja je bila tudi Jugoslavija, ki je poleg političnega sodelovanja razvijala sodelovanje z državami v razvoju tudi na ekonomskem, znanstveno-tehničnem, kulturnem in izobraževalnem področju. 

Avtorja razstave Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti dr. Tina Palaić in dr. Marko Frelih iz SEM sta izpostavila takratno tesno sodelovanje na področju kulture. 

Kultura in dediščina sta imeli v novih državah, ki so si v desetletjih po drugi svetovni vojni priborile neodvisnost od kolonialnih sil, pomembno vlogo. Bili sta pomembna podlaga za zahteve po osamosvojitvi, hkrati pa so s svojimi dolgimi kulturnimi tradicijami nekdanje kolonije utrjevale svoje novo mesto v globalnem sistemu. Z razstavo osvetljujemo le delček mednarodnega sodelovanja in izmenjav na kulturnem področju, v katera je bila vpeta tudi socialistična Jugoslavija in ki so vsem vpletenim pomembno razširjala obzorja in perspektive.
dr. Tina Palaić, avtorica in kustodinja

Razstava na eni strani osvetljuje razstavno dejavnost Muzeja neevropskih kultur v Goričanah. Z avtorskimi in gostujočimi razstavami so najpogosteje poudarjali pomen narodnoosvobodilnega boja kot povezovalni element z narodi z drugih celin, izpostavljali politiko neuvrščenosti, zagovarjali protikolonializem, prispevali h krepitvi nacionalne identitete s poudarjanjem vloge slovenskih zbiralcev, prav tako pa prispevali k eksotizaciji Drugega. Takratno zamišljanje Drugega v slovenskem prostoru je predstavljeno s pomočjo fotografskega gradiva z razstav, razstavnih katalogov in plakatov ter izsekov iz časopisov in publikacij.

Na drugi strani pa razstava z zgodbami treh kustodinj, ki so kot muzejske strokovnjakinje z afriško celino vzpostavile posebne vezi, razkriva strokovne izmenjave med neuvrščenimi državami. Zgodbe treh žensk povezuje njihovo prizadevanje za razvijanje znanstvenega in muzejskega dela, povezanega z afriško celino. Dr. Pavla Štrukelj, kustodinja v Muzeju neevropskih kultur, je priredila vrsto avtorskih in gostujočih razstav iz številnih afriških držav, mnoge je tudi službeno in zasebno obiskala. Dr. Bernarda Perc, kustodinja v Pokrajinskem muzeju na Ptuju, je študirala v Egiptu in Münchnu in si kot prva slovenska egiptologinja prizadevala za razvoj te vede v Sloveniji. Dr. Štefka Cobelj, direktorica Pokrajinskega muzeja na Ptuju, pa je po svoji upokojitvi kot svetovalka za muzejsko dejavnost razvijala muzealstvo v Somaliji, obiskala pa je tudi številne druge afriške države.

Razstava Kultura črnskih plemen ob Belem Nilu v 19. st., predstavitev zbirke misijonarja Ignacija Knobleharja, avtorska razstava, 1968, Dokumentacija SEM.Muzej neevropskih kultur v Goričanah, Dokumentacija SEM.Za pisalnim strojem je kustodinja Pavla Štrukelj, ki s pomočjo Vere Bebler najverjetneje popisuje indonezijsko zbirko. Vera in njen mož Aleš Bebler, ki je bil ambasador v Indoneziji v začetku šestdesetih let, sta tam zbrala obsežno zbirko, 1964, Dokumentacija SEM.

Povezani dogodki

Prepletenost svetov in Popotovanja spominov preko krajin Alžirije v 60. letih 20. stoletja, odprtje razstav
09.05.2024
Slovenski etnografski muzej v letu 2024 obeležuje 60. obletnico vzpostavitve Muzeja neevropskih...
Razstavna hiša
četrtek, 9. maj 2024 - 18:00