Kyohei Sakaguchi je poseben arhitekt. Anti-arhitekt pravzaprav, ki meni, da si je hiše potrebno deliti. Preučeval je hiše in zatočišča, ki si jih na ulicah Tokia gradijo brezdomci, saj so funkcionalne, elegantne, iz recikliranih materialov, pripravljene na selitve.

Izkušnjo arhitekture lahko po njegovem mnenju najbolj živo doživimo, kadar spimo zunaj, brez strehe in sten. Sam je tako živel, ko je dve leti brez denarja potoval po Japonski in Indiji. Kako velik potencial ima bivališče, ki si ga lahko vsak zgradi sam? Arhitektura je zanj instinkt, spretnost, iznajdljivost, arhetip. Njegove hiše na kolesih, mobilna bivališča, ki jih gradi, so zgodbe o občutku svobode, človekovi vitalnosti, navdih, da v družbi kapitalističnega pohlepa in potrošništva, v vsakem od nas obstaja modrost, kreativnost, znanje in sposobnost, da nekaj zgradimo s svojimi rokami.