Kjer so čebele doma
Razstava Kjer so čebele doma razkriva zbirke SEM in podaja pogled na avtohtono kranjsko čebelo, panje, poslikane panjske končnice in čebelnjake, katerih bogata dediščina večplastno zaznamuje slovensko kulturno krajino.
Z njo SEM obeležuje prvo praznovanje Svetovnega dneva čebel in Evropsko leto kulturne dediščine 2018. Pri razstavi sodelujejo številne ustanove in posamezniki. Avtorica razstave je Barbara Sosič, kustodinja Slovenskega etnografskega muzeja, soavtorica pa dr. Bojana Rogelj Škafar, njeno izvedbo pa je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS.
Slovenija je domovina odličnih čebelarjev in avtohtone kranjske čebele. Ima več kot 11.000 čebelarjev, slovensko pokrajino bogati več kot 13.000 čebelnjakov in okoli 180.000 panjev s čebelami, ki nabirajo kakovosten med in dajejo druge pridelke.
Razstava predstavlja nekdanje in današnje čebelnjake ter pester izbor čebeljih panjev, njihovih domovanj - iz zbirke SEM in iz drugih slovenskih muzejev (Čebelarskega muzej Radovljica, Posavskega muzeja Brežice, Tehničnega muzej Slovenije). Razstavljeni so tudi panji iz sosednjih držav, v katerih prav tako domuje kranjska čebela – iz Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine (za razstavo jih je posodil Etnografski muzej Zagreb) ter iz Avstrijske – Štajerske (izposojenih prek Štajerske čebelarske zveze).
Posebno mesto je na razstavi posvečeno poslikanim panjskim končnicam iz zbirke SEM, ki so izvirna zvrst ljudske umetnosti in v njej edina likovna zvrst s številnimi posvetnimi figuralnimi motivi in z moralističnimi in satiričnimi vsebinami. V času njihovega nastajanja, torej od srede 18. stoletja do prve svetovne vojne, je bilo poslikanih več kot 50.000 končnic. V poznem 19. stoletju so bile panjske končnice razširjene na Gorenjskem, južnem Koroškem, na vzhodnem Štajerskem, v Prekmurju, medtem ko v južnem pasu Slovenije in v neslovenskih deželah niso bile v navadi. Med razstavljenimi originali poslikanih panjskih končnic pa je najstarejša datirana poslikana panjska končnica iz zbirk SEMa z motivom sv. Urbana (1770) in najnovejša končnica, izvedena v tehniki strojne vezenine Vezenja Ercigoj, z motivom Hudiča, ki pelje Lutra in Katrco v pekel (2014).
Prav tako razstava izpostavlja redke primere figuralnih panjev v obliki vojaka in psa kot stražarjev in čuvarjev čebelnjakov, ki so jih naročali in postavljali le tisti čebelarji, ki so želeli še dodatno obogatiti videz svojih čebelnjakov s poslikanimi panjskimi končnicami.
Med posebnostmi na razstavi gre omeniti tudi umetniško interpretirano skulpturo kranjske sivke, te slovenske avtohtone delavne in dolgožive čebelje pasme, ki jo je za razstavo ustvaril Guillermo Escalante, v Sloveniji že dolga leta živeč argentinski umetnik.
Čebelarjenje v mestih oz. urbano čebelarjenje doživlja razcvet. Tako ima Ljubljana že več stojišč nakladnih panjev, postavljenih na različnih lokacijah po mestu - na strehah stavb, parkih in drugod. Prek Čebeljega nadzornega centra, ki bo postavljen v sklopu razstave, posvečenem urbanemu čebelarjenju, bodo obiskovalci razstave lahko v živo spremljali dogajanje v čebelnjakih na poslovni stavbi A1, v BTC, na strehah Hotela Park in Cankarjevega doma. Živ prenos je SEMu za čas razstave omogočila družba BTC.
Razstava bo odprta vse do junija 2019. V tem času se pripravlja vrsta spremljajočih dogodkov, vodstev, delavnic, strokovnih razprav na različne teme - o koristnostni čebel za ravnovesje ekološkega sistema, za zdravje človeka - do predstavitev raznovrstnih koristnih čebeljih pridelkov in proizvodov. Na primer: skozi cikel dogodkov in priložnostno razstavo se bo predstavilo podjetje TOSAMA, danes moderno podjetje, ki proizvaja tudi zdravilne izdelke z medicinskim medom. TOSAMA je eden ključnih podpornikov razstave Kjer so čebele doma.
Razstavo Kjer so čebele doma je pripravil Slovenski etnografski muzej / The exhibition Where bees are at home was prepared by the Slovene Ethnographic Museum, zanj / represented by dr. Tanja Roženbergar
Avtorica in kustodinja razstave / Exhibition author and curator: Barbara Sosič
Soavtorica razstave / Exhibition co-author: dr. Bojana Rogelj Škafar
Arhitektura razstave in grafično oblikovanje / Exhibition architecture and Graphic design: Matej Zupančič
Koordinatorka razstave / Exhibition coordinator: Nina Zdravič Polič
Besedila / Texts: Barbara Sosič, dr. Bojana Rogelj Škafar, Maruška Markovčič, Gorazd Trušnovec
Sodelavke in sodelavci Slovenskega etnografskega muzeja / Slovene Ethnographic Museum collaborators:
Miha Špiček, priprava slikovnega gradiva in prezentacija / photo documentation and presentation
mag. Maja Kostric Grubišić, Jure Rus, komuniciranje / communication
Sonja Kogej Rus, Špela Regulj, programi in izobraževanje / programs and education
Gregor Kos, Žiga Rehar, restavratorji / restoration
Silvester Lipovšek, Boštjan Marolt, Andrej Plešec, tehnična podpora / technical support
Fotografije / Photographs: Dokumentacija SEM / Dokumentation SEM, Marko Borko, Čebelarska zveza Slovenije / Slovenian Beekeepers’ Association, Čebelarski muzej Radovljica / The Museum of Apiculture Radovljica, Koroški pokrajinski muzej / Carinthian Regional Museum, Franc Šivic, Tone Andrejčič, Kim Badawi, Miha Špiček.
Video: Nadja Valentinčič Furlan, SEM, Marko Kumer, EnaBanda
Zvoki čebel iz video posnetkov / Sounds of bees from video records: dr. Janko Božič, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani / Biotechnical Faculty, University of Ljubljana
Zvočni ambient razstave/ Exhibition soundscape: Laren Polič Zdravič
Umetniška instalacija 'Kranjska čebela' / Art Instalation 'Carniolan Bee': Guillermo Escalante
Gradivo in predmete za razstavo so posodili / The Material and Objects for the exhibition were loaned from: mag. Tita Porenta, Čebelarski muzej Radovljica / The Museum of Apiculture Radovljica; dr. Ivanka Počkar, Posavski muzej Brežice / Posavje Museum Brežice; Irena Marušič, Tehniški muzej Slovenije / Technical Museum of Slovenia; mag. Željka Petrović Osmak, Etnografski muzej Zagreb / Ethnographic Museum Zagreb; dr. Michael Rubinigg, Štajerska čebelarska zveza / Steirischer Landesverband für Bienenzucht; Maruška Markovčič, Mestna občine Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja, Odsek za razvoj podeželja / Municipality of Ljubljana, Department of Environmental Protection, Section for Rural Development; Barbara Bandelj Hrenovec, KIPGO d.d.o.; Fakulteta za arhitekturo / Faculty of Architecture; Damjan Glazer, družba BTC.
Sodelujoči posamezniki / Contributing Individuals : Brane Borštnik, Franc Petrovčič, Franc Kapš, Gorazd Trušnovec, dr. Janko Božič, Iva Sodnik, Franc Šivic.
Prevod / Translation: Franc Smrke
Lektura / Proofreading: Vilma Kavšček