Izdelki lončarskega mojstra Franca Kremžarja
Lončarski mojster Franc Kremžar iz Gmajnice pri Komendi je muzeju podaril 44 kosov lončenine, ki jo je leta 2014 izdelal v svoji lončarski delavnici. Predmeti predstavljajo skorajda celotno kolekcijo njegove sodobne proizvodnje.
Kremžar izhaja iz rodu lončarjev, saj sta se s to obrtjo ukvarjala že ded, oče in mama. Po drugi svetovni vojni sta se starša zaposlila v lončarski produktivni zadrugi Komenda, oče pa je lončaril tudi doma. Sin Franc je tako odraščal v ustvarjalnem lončarskem okolju, ki ga je v najstniških letih usmerilo na njegovo poklicno življenjsko pot. Leta 1970 se je tudi sam zaposlil v lončarskem podjetju Komenda. V učni dobi je spoznal vse pomembne faze in skrivnosti lončarskega dela ter vrste lončarskih izdelkov, značilnih za starejše komendsko lončarstvo. Leta 1985 je zapustil podjetje in postal samostojni lončarski obrtnik. Tako se je zanj začelo obdobje obrtnega izpopolnjevanja in ustvarjalnega iskanja novih poti v oblikovanju gline. Odlično obvladanje lončarskih veščin se je odrazilo tudi v kakovosti in prepoznavnosti njegovih izdelkov. Leta 1987, po komaj dveh letih samostojnega dela, je pripravil v galeriji ljubljanskega podjetja Slovenijales svojo prvo samostojno razstavo. Od takrat je razstavljal svoje izdelke na številnih sejmih in razstavah doma in v tujini. Leta 1988 mu je obrtna zbornica Slovenije podelila naziv mojstra domače obrti.
Franc Kremžar je svoje lončarsko obrtno znanje nadgrajeval in dopolnjeval tudi s sodelovanjem z arhitektom Matjažem Deuom in oblikovalcem Oskarjem Kogojem. Njune oblikovalske zamisli je uspešno pretvarjal v enkratne lončarske uporabne in okrasne umetnine.
Lončarsko znanje je Kremžar posredoval šolski mladini in odraslim na številnih lončarskih delavnicah in tečajih. Pri tem se je nenehno tudi sam izpopolnjeval, saj je svoje izdelke prilagajal potrebam sodobnega časa, starim tradicionalnim izdelkom pa je spreminjal obliko, okras in namembnost. Vse to ga je zaznamovalo kot tradiciji naklonjenega in v sodobnost odprtega lončarskega mojstra, kar mu je prineslo številna priznanja. Med njimi je tudi zlata vitica, najvišje priznanje Obrtne zbornice Slovenije, ki se podeljuje za vrhunske življenjske dosežke na tem rokodelskem področju.
Kremžarjevo rokodelsko mojstrstvo se kaže prav v poustvarjanju in nadgrajevanju tradicionalnih oblik komendske lončenine. Potičnice, pekači, krožniki, latvice, lončki in skodelice, vrči in majolike ter številni drugi lončarski predmeti so tudi danes »železni repertoar« Kremžarjeve lončarske delavnice v Gmajnici in po njej ljudje tudi najbolj povprašujejo.
Donacija izdelkov lončarskega mojstra Franca Kramžarja predstavlja v zadnjih nekaj letih najpomembnejšo obogatitev obrtnih zbirk Slovenskega etnografskega muzeja.