Slovenski etnografski muzej

Hetiške tkanine in vezenine

Od 
4. december 2008
Do 
28. februar 2009

4. december 2008 – februar 2009

Dediščina madžarske etnične skupine iz pokrajine Hetés v okolici Lendave.


Gostujoča razstava Pokrajinskega muzeja Murska Sobota je posvečena dediščini madžarske etnične skupine iz pokrajine Hetés v okolici Lendave.

Avtorica razstave in razstavnega kataloga etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota o razstavi pripoveduje takole:
"Razstava predstavlja kulturo Hetésa, to je zgodovinske pokrajine, v kateri je do prve svetovne vojne živela ena najbolj arhaičnih madžarskih etničnih skupin v Prekodonavju. Značilnosti te kulture so beli tip bogato okrašene noše; natančno in umetnostno vezenje (posebnost je skrivni vbod, imenovan bujtatásos öltés); ročno tkanje trakov oziroma pasov za zavezovanje srajc, hlač in kril; priprava ženitovanjskega kruha fúmu in izdelava ženske pričeske, imenovane »konty«. Na kulturo pokrajine sta vplivali sosednji madžarski pokrajini Göcsej in Őrség, viden je pa tudi vpliv sosednjega hrvaškega in slovenskega prebivalstva. Danes so Hetés vasi z večinskim madžarskim prebivalstvom v okolici Lendave.
Hetiška ljudska noša je začela po prvi svetovni vojni pospešeno izginjati. Med obema vojnama in prva leta po vojni, tja do 50-ih let 20. stoletja, hetiške noše niso več nosili. Starejše ženske in moške so v hetiški noši pokopavali oziroma polagali v krsto kose oblačil. Konec 80-ih let 20. stoletja so začeli hetiško kulturo ponovno oživljati v veziljskih krožkih na Madžarskem in v vaseh v okolici Lendave.

Na razstavi je ok. 200 predmetov (tkanine in vezenine: okrasni sodobni prtički, originalne okrasne brisače, prti, prtički, moška in ženska noša, orodja za pridelavo in predelavo lanu, pohištvo, predmeti ob rojstvu, poroki in smrti). Na razstavljenih vezeninah so zelo pomembni različni okrasni vbodi, poseben in manj znan pa je skriti vbod, ki ga ostali pomurski in slovenski prostor ne pozna. Posebnost prekmurskega prostora je ta, da so v »hetiških« vaseh tkale na statve ženske, v slovenskih vaseh Prekmurja pa moški. Zanimivi in redki v zbirki so mrtvaški prti, ki so jih z mrličem polagali v krsto. Razstavo spremlja tudi film o izdelavi rekonstrukcije ženske pričeske »konty«, ki so jo nosile samo poročene ženske. Botra je nevesti prvič napravila »konty« v ponedeljek zjutraj, na prvi dan, ko je bila žena.
Namen razstave in kataloga je predstaviti bogastvo največje ohranjene »hetiške« zbirke, ki šteje 223 kosov) in vrhunsko potrpežljivo spretnost izdelovalk posameznih vezenih in tkanih kosov tekstila."

Deli