Razstava, ki spada v cikel osebnih razstav SEM, predstavlja izjemne popotniške izkušnje, številne naravne lepote našega planeta in nepozabne stike z različnimi ljudstvi, ki jih je Borut Korun za vedno ohranil v svojih literarnih delih.

Borut Korun se je rodil 2. julija 1946 v Ljubljani. Prva leta svojega življenja je preživel v Celju, v začetku osnovne šole pa so se z družino preselili v Velenje. Gimnazijo je obiskoval v Celju, študij stomatologije pa je vpisal v Ljubljani. Kot zobozdravnik se je zaposlil v Šoštanju, kjer je delal 42 let do upokojitve.

Že v zgodnji mladosti ga je zanimala etnologija, arheologija, zgodovina, geografija, kot tudi filozofija … Zanimanje za ta področja znanosti je z leti dopolnjeval s poglobljenim branjem knjig ter potovanji. Na vsako pot se je temeljito pripravil s študijem literature, dobro znanje nemščine, angleščine in španščine pa mu je omogočilo uporabo številnih virov, ki jih je v večini pridobil v tujini.

Veliko Slovencev potuje po svetu, toda Borut Korun je edinstven, saj ga poznamo kot popotnika z veslom in peresom! Sam ali v družbi sopotnikov je preveslal znamenite svetovne reke, od svetopisemskega Evfrata do slovite brazilske reke strašljivega imena – Reka smrti (Rio das Mortes). Ko je odložil veslo, je prijel za pero in pisal. Njegove knjige Reke, soteske brzice (1987), Kondorjev klic (1988) in V porečju Orinoka (1998) sodijo v sam vrh potopisne literature. Človek svetovnih rek je posebno naklonjenost namenil tudi domači vodni lepotici Julijskih Alp – Soči. Za nemško založbo je leta 2005 napisal knjigo z naslovom Soča: Sloweniens Smaragd (Soča: Slovenski smaragd).

Dr. Marko Frelih in Blaž Verbič

Kolofon

Avtorji razstave: dr. Borut Korun, dr. Marko Frelih (Slovenski etnografski muzej), Blaž Verbič (Muzej Velenje)
Digitalizacija diapozitivov: Miha Špiček, Slovenski etnografski muzej
Oblikovanje razstave: Blaž Verbič
Tisk: Megaprint

Razstavo sta pripravila Muzej Velenje, zanj direktorica Mojca Ževart in Slovenski etnografski muzej, zanj direktorica dr. Tanja Roženbergar.