Slovenski etnografski muzej

Aluzija na Mozambik

Iz kiparskega opusa Alberta Chissana
Kje 
Pritličje razstavne hiše
Od 
12. junij 2012
Do 
2. september 2012
Alberto Chissano

Mozambik je bil od 16. stoletja dalje portugalska kolonija, ki je slovela po trgovini s sužnji in po izjemnem naravnem bogastvu.

Zaradi izkoriščanja so se domačini dolgo borili za neodvisnost Mozambika. Toda ko se je leta 1975 kolonialno obdobje končalo, je prevzelo oblast politično gibanje Frelimo, ki si je zastavilo za cilj industralizacijo države po zgledu takratne Sovjetske zveze in Nemške demokratične republike.

Frelimu se je uprlo gibanje Renamo, ki sta ga podpirala zahod in predvsem sosednja Južna Afrika. Iz občasnih nemirov so se postopoma razvili vse hujši vojaški spopadi, ki so sprožili dolgotrajno državljansko vojno. Končala se je po sedemnajstih letih in zahtevala več kot milijon žrtev, skoraj šest miljonov prebivalcev pa se je izselilo.

Veleposlanik Željko Jeglič je s soprogo Nevenko Marijo, diplomirano ekonomistko, živel v Mozambiku od 1978 do 1982, v obdobju, ko so spopadi divjali le na mejnih področjih. Kljub kritičnim razmeram sta lahko sorazmerno veliko potovala po deželi. Spoznavala sta različne ljudi in odkrivala njihovo bogato kulturo. Oba je prevzela pestra umetniška ustvarjalnost domačih mojstrov. Na potovanjih sta zbrala različne afriške predmete in del zbirke sta pred leti podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju (maski mapiko in kolekcijo glavnikov). Med raziskovanjem mozambiške umetnosti se je na njuni poti pojavil tudi sloviti kipar Alberto Chissano.

Iz poznanstva se je razvilo veliko prijateljstvo. Po dolgotrajnem druženju je Željko Jeglič predlagal, da bi priznanega afriškega umetnika Chissana povabili v Slovenijo. Leta 1981 je Chissano že ustvarjal na XIV. Taboru likovnih samorastnikov Jugoslavije v Trebnjem. Iz lesa je naredil kip, ki mu je dal naslov »Prijateljstvo«. Med bivanjem v Sloveniji je Chissano tri lesene kipe podaril tudi Slovenskemu etnografskemu muzeju. Istega leta se je Alberto Chissano udeležil mednarodnega umetniškega tekmovanja v Beogradu in za svoje skulpture prejel prvo in drugo nagrado.

Alberto Chissano (1935–1994) danes slovi kot najboljši mozambiški kipar 20. stoletja. Čeprav je bil samouk brez akademske izobrazbe, njegova dela krasijo galerije in muzeje po vsem svetu. Mojstrsko obdelovanje lesa, predvsem dišeče sandalovine, je obvladal do popolnosti, njegova ustvarjalna energija je iz mogočnih debel ali iz razvejanih korenin oblikovala vrsto nenavadnih kreatur, ki na prvi pogled brezčasno nastopajo v neznanem prostoru. Toda kljub ekspresivni stilizaciji so prav te figure pogosto podobe resničnosti, saj odražajo vso tragiko in bolečino, ki sta jo v njegovo življenje prinesla absurdna državljanska vojna in lakota. Za skrivenčenimi telesi, razpotegnjenimi obrazi, odsotnimi pogledi ali sarkastičnimi nasmehi pa v stvaritvah tega občutljivega umetnika živi upanje na prihodnost svojega ljudstva in celotnega afriškega kontinenta. V razstavljenih lesenih kipih so utelešene realnost, umetnost sodobne Afrike in umetnost umetnikovega srca. To je pravi Chissano.

Dr. Marko Frelih

Željko Jeglič je diplomatsko pot začel kot konzul v Celovcu, nato je šel v Bonn, kjer je opravljal funkcijo odpravnika poslov veleposlaništva. Leta 1978 je nastopil službo veleposlanika v afriški državi Mozambik ob Indijskem oceanu. Hkrati je bil imenovan za izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Rodeziji (danes Zimbabve), v Bocvani, v Kraljevini Lesoto in v Kraljevini Svaziland. V samostojni Sloveniji je vodil Veleposlaništvo Republike Slovenije v Švici. Bil je vodja Diplomatskega protokola na Ministrstvu za zunanje zadeve RS in zatem šef Državnega protokola Republike Slovenije.
Deli