Mineva že več kot 30 let, kar je bila Skuškova zbirka zadnjič postavljena na ogled v Muzeju neevropskih kultur v dvorcu Goričane pri Medvodah. Zbirko zadnjih šest desetletij hrani Slovenski etnografski muzej (SEM).

Letos SEM pripravlja razstavo o tej izjemni zbirki, kjer bo ponovno mogoče občudovati čudovite kose pohištva, izdelke iz porcelana in druge zanimive predmete ter spoznati neverjetno zgodbo njenih lastnikov – Ivana Skuška ml. in Marije Skušek (Tsuneko Kondō Kawase).

Ob pripravi razstave SEM sodeluje s skupino raziskovalk in raziskovalcev z več institucij (ZRS Koper, Oddelek za azijske študije FF UL, ZRC SAZU, Tehniška univerza v Gradcu), ki v okviru raziskovalnega projekta skupaj s SEM sestavljajo kompleksno zgodbo Skuškove zbirke in tega, kakšno vlogo je igrala v slovenskem prostoru.

VABIMO VAS K SODELOVANJU!

 

Če hranite kakšen predmet, ki sta ga podarila Skuška, če imate v domačem albumu še kakšno fotografijo z njima ali pa je v družini živ še kakšen spomin nanju in na njuno zbirko, bomo veseli, če jih delite z nami in nam pomagate sestaviti to enkratno zgodbo! Lahko nam pošljete fotografije predmetov, jih prinesete le pokazat ali pa nam jih posodite za čas trajanja razstave. Vaša pričevanja in spomine pa bomo posneli za našo dokumentacijo. Vsi, ki se boste vabilu odzvali, lahko po želji pri objavah ostanete anonimni, vašega imena pri najavah ne bomo javno objavili.

 

V zameno vam nudimo, da projektna skupina vaše predmete strokovno pregleda in vam o njih prispeva  dodatne informacije (starost, raba predmeta, …). Obenem pa za sodelovanje prejmete tri družinske vstopnice za brezplačni ogled razstave o Skuškovi zbirki, ki bo v SEM odprta sredi leta 2024 in bo na ogled eno leto.

 

Spomine, zgodbe in informacije o predmetih zbiramo do 15. aprila 2024, kontakt:
doc. dr. Helena Motoh, ZRS Koper: helena.motoh@zrs-kp.si, tel.: 051 369 509

Življenje Skuškove zbirke – predmeti in spomini
Pred dobrimi stotimi leti se je mornariški oficir Ivan Skušek ml. z družino vrnil v Ljubljano s svoje razburljive zadnje plovbe na Japonsko in Kitajsko, ki jo je prekinila prva svetovna vojna. Po šestih letih bivanja v Pekingu je prišel domov z ženo Japonko Tsuneko Kondō Kawase, njenima otrokoma in izjemno zbirko kitajskih in japonskih predmetov. Ivan in Tsuneko (po cerkveni poroki se je preimenovala v Marijo) sta iz zbirke želela narediti Azijski muzej, odprt za javnost, kar pa jima ni uspelo. Vse do smrti, Ivan do l. 1947, Tsuneko pa do l. 1963, sta tako živela dobesedno med predmeti, ki sta jih pripeljala iz Kitajske.

Širok krog znancev in prijateljev in številni drugi obiskovalci njunega doma so prek zakoncev Skušek spoznavali kulture in umetnosti Vzhodne Azije. Tsuneko je bila na tem področju še posebej aktivna, imela je številna predavanja, nastopala na radiu, sodelovala z gledališči, učila japonski jezik in še marsikaj. Po Ivanovi smrti je njuno stanovanje na Strossmayerjevi ulici v Ljubljani začelo delovati kot neke vrste zasebni muzej - umetnine so prihajali občudovat slovenski in tuji umetniki in intelektualci. Številne predmete pa sta Skuška tudi podarila družini in prijateljem.