Slovenski etnografski muzej

SEM sodeluje pri organizaciji posveta Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji

Datum objave 
15. april 2019
Kaj 
Novice
Kontakt 
Digitalna doba

V zadnjih nekaj letih je t. i. digitalna doba postala »doba digitalizacije« in kulturne ustanove so veliko vlagale v digitalizacijo kulturne dediščine. Digitalizirale niso le besedil in slik na papirju, temveč tudi avdio in video posnetke, filmsko gradivo, muzejske eksponate, nepremično kulturno dediščino ter druge stvaritve kulturne dediščine. Digitalna tehnologija je spremenila način zajemanja in razširjanja informacij ter upravljanja z njimi. Rezultati digitalizacije so bili objavljeni na spletu, s čimer je bil širši javnosti omogočen dostop do kulturne dediščine, hkrati pa je bilo veliko storjenega tudi za ohranjanje izvirnikov. Danes naš cilj niso več zgolj »bruto« izdelki digitalizacije, temveč bolj dodelane rešitve oziroma dodatne funkcionalnosti, ki omogočajo poosebljeno doživetje digitalnih vsebin. 

Leta 2014 je v okviru kongresa Digitalne vsebine: nastanek, hranjenje, dostop več kot 25 avtorjev predstavilo individualne ali kolektivne dosežke na področju digitalizacije v Sloveniji. O nekaterih projektih oziroma izdelkih smo takrat slišali prvič. Tudi sami organizatorji smo bili prijetno presenečeni in navdušeni nad velikim številom slovenskih ustvarjalcev digitalnih vsebin.

Po petih letih je čas, da ponovno pogledamo, kaj se dogaja s kulturno dediščino v digitalni obliki. Kako smo izkoristili velika vlaganja v digitalizacijo? Kakšen je inovativni potencial naših ustvarjalcev? Kakšne koristi ima od vlaganj v digitalizacijo slovenska družba? Ali lahko govorimo o gospodarskem vplivu digitalizirane kulturne dediščine na slovensko družbo? Kakšna je uporabnost ustvarjenih vsebin? Kdo so njihovi glavni uporabniki? Ali lahko ocenimo njihovo družbeno vrednost? Kakšni so dosežki na področju digitalizirane kulturne dediščine?

Odgovore na zgornja vprašanja bomo poiskali na posvetovanju Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dediščine v Sloveniji, ki bo potekalo 16. in 17. maja 2019 v dvorani MIZŠ na Masarykovi 16 v Ljubljani.

 

Program posvetovanja

 

Četrtek, 16. maj 2019                                                                  

 

9.00–9.15

Uvodni nagovori

9.15–10.00

Uvodno predavanje

Andrej Srakar (Inštitut za ekonomska raziskovanja in Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana)

Ekonomski učinki digitalizacije kulturne dediščine v Sloveniji

10.00–10.50

Maja Hakl Saje (Narodni muzej Slovenije)

Digitalizacija kulturne dediščine v slovenskih javno financiranih muzejih

 

Gregor Jenuš in Vanja Pfajfar (Arhiv Republike Slovenije)

Digitalizacija, prilagoditve in spletna dostopnost arhivskega gradiva Arhiva Republike Slovenije

10.50–11.20

Odmor

11.20–12.35

Bogdan Šteh (Zavod za kulturo Delavski dom Trbovlje)

Trbovlje – od rudarskega kraja do novomedijskega mesta: digitalizacija in preobrazba družbe na lokalni ravni

 

Miha Špiček in Gregor Ilaš (Slovenski etnografski muzej)

Evalvacija digitalizacije fotografij in predmetov iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja

 

Maja Dolinar in Janez Štebe (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani)

Pomen zagotavljanja zaupanja vrednih digitalnih storitev za ohranjanje kulturne dediščine

12.35–13.30

Kosilo

13.30–14.45

Saša Babič (Estonski literarni muzej in Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU)

Digitalizacija slovenskih folklornih ugank  

 

Nina Ditmajer (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU)

Elektronske znanstvenokritične izdaje starejšega slovenskega slovstva: primer rokopisne baročne pesmarice

 

Peter Baroš (Slovenski glasbenoinformacijski center)

Monumenta Musica Slovenica – po poteh snovne glasbene dediščine Slovenije

14.45–15.15

Odmor

15.15–16.30

Andrej Žohar in Jernej Polajnar (Uporabniška skupina Slovenski wikipedisti)

Slovenska Wikipedija in slovenska kulturna dediščina – zakaj bi ta tema morala zanimati (skoraj) vsakogar?

 

Aleš Musar (Ruska dača)

Turizem prodajajo zgodbe: vloga digitalne knjižnice Slovenije pri razvoju turističnega produkta Ruska dača

 

Danijela Krpič (Zavod za upravljanje kulturne dediščine Grad)

Doživite gorički vulkan v Doživljajskem parku Vulkanija

 

 

Program posvetovanja

 

Petek, 17. maj 2019

 

9.00–9.45

Uvodno predavanje (v angleškem jeziku)

Dorit Raines (Universitá Ca’ Foscari, Venice, Italy)

The TIME MACHINE EU Large-Scale Research Initiative: a game changer for cultural heritage and GLAM

9.45–10.35

 

Matjaž Kragelj (Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana)

Uporaba digitalne in digitalizirane kulturne dediščine nekoč in danes

 

Aleš Veršič (Ministrstvo za javno upravo)

Digitalizirana kulturna dediščina je nacionalno bogastvo. Kako ga deliti z ostalimi?

10.35–11.00

Odmor

11.00–12.15

Klaudija Sedar in Silvo Jakob (Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota)

Odziv družbe na digitalizirano pisno kulturno dediščino skozi (družbene) medije 

 

Andrej Pančur (Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana)

Ponovna uporaba kulturne dediščine slovenskega parlamenta: primer digitalne humanistike

 

Marko Doles (Radio Študent), Andraž Magajna (Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana) in Rajko Muršič (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani)

Spregledana dediščina nacionalnega pomena: primer Radio Študent Ljubljana

12.15–12.30

Odmor

12.30–14.00

Okrogla miza

Digitalizirana kulturna dediščina kot vir poslovnih idej in spodbuda novi ustvarjalnosti

Moderatorka: Nataša Briški

14:00

Zaključek srečanja

Deli