Slovenski etnografski muzej

Misijonar učencem razlaga sveto pismo. Vir: Katalog razstave Odmevi Afrike, Muzej krščanstva na Slovenskem, 2016.
Datum objave 
16. februar 2021
Kontakt 

Cikel pogovorov o rasizmu je objavljen na našem video kanalu

V sklopu evropskega projekta Taking Care – Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi smo pripravili cikel pogovorov o rasizmu, s katerim smo želeli nasloviti vprašanje vloge znanosti, muzejev, medijev in izobraževanja pri vzpostavljanju in krepitvi rasističnih idej, predvsem pa poudariti njihovo vlogo pri protirasističnem delovanju in spodbujanju solidarnosti, pravičnosti in enakosti.

Pogovori so potekali preko spletne platforme Zoom med 9. in 11. februarjem med 11.00 in 12.00. S sogovorniki se je pogovarjala kustosinja Tina Palaić, koordinatorka projekta Taking Care v Slovenskem etnografskem muzeju.

Rajko Muršič je v pogovoru o rasizmu v znanosti zatrdil, da »v človeku ni nič naravnega, kar nas vodi k rasizmu. Mi smo naturalizirali razlike, ki jih je vzpostavila zahodna civilizacija s svojim osvajalnim pohodom po svetu in vsiljujemo rasne predstave drugim«. Skupaj s koncepcijami spola in razreda gre pri rasi torej za umetno klasifikacijo, ki s sklicevanjem na biološko podlago odvrača pozornost z resnično pomembnih dejavnikov družbene nepravičnosti. Kot pravi Jonathan Marks (2019: 74), so rasne zadeve socialno-politično-ekonomske in ne biološke. Neenakost in obstoječe družbene hierarhije, ki odslikavajo razumevanje rase, spola in razreda, so posledica zgodovinskih, političnih in ekonomskih sil. Rešitev je samo v prizadevanju za socialno pravičnost.

Muzeji hranijo materialno in nesnovno dediščino, ki osvetljuje našo preteklost. Aleksandra Berberih-Slana je v pogovoru o muzejih kot možnih prostorih preseganja rasizmov poudarila, da je med nalogami muzejev tudi uporaba dediščine in zgodovine »kot orodja v boju proti diskriminaciji«. Med to sodijo tudi aktivnosti, ki izzivajo obstoječe diskurze in prakse, ki podpirajo rasizem v vseh oblikah. Vlogo muzejev pri ozaveščanju in izobraževanju javnosti v smislu bolj celostnega razumevanja družbene realnosti je poudaril Ralf Čeplak Mencin, ki pa je opozoril tudi na potrebo po naslavljanju delovanja muzejskih institucij in spreminjanja muzealskih praks. Med njimi je izpostavil še zlasti sodelovanje z različnimi družbenimi skupinami pri ustvarjanju muzejskih pripovedi.

Max Zimani je v pogovoru o rasizmu v medijih in izobraževalnem sistemu najprej osvetlil svoje protirasistično delovanje, ki se mu posveča že več kot trideset let. Poleg zaposlovanja migrantov v restavraciji Skuhna spodbuja izmenjavo alternativnih perspektiv ter na različne načine opozarja na rasistični diskurz v slovenski družbi. Anja Polajnar je z zgodovinsko analizo vzpostavljanja in krepitve podob o afriškem kontinentu in domačinih na primerih misijonskega tiska med letoma 1850 in 1950 pokazala, da v vsebinskem smislu stereotipi in predsodki vse do danes ostajajo isti. Max Zimani je poudaril, da je odgovornost za preseganje rasizmov na vsakem od nas: »Pomembno je, da skupaj, kot ljudje, ugotavljamo, da neki sistem ne funkcionira v prid človeštva. In si lahko del rešitve, ne del problema. Ker biti tiho je biti del problema.«

Sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.