Slovenski etnografski muzej

Tri čupe v fasalih Martinčeva, Luketova in zadnja Babčeva.
Datum objave 
21. september 2020

Razstava Slovenskega etnografskega muzeja Morje - naše življenje gostuje v Trstu

Sporočilo za javnost
Slovenski etnografski muzej                        
Ljubljana, 18. september 2020

Razstava Slovenskega etnografskega muzeja MORJE - NAŠE ŽIVLJENJE gostuje v Trstu

Razstavo Morje – naše življenje: Spomini nabrežinske ribiške družine, ki jo je leta 2018 zasnovala kustodinja mag. Polona Sketelj po dolgoletnem sodelovanju z Bogdanom Petelinom iz Nabrežine, muzej na povabilo Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji sedaj seli v Trst.

Razstava pripoveduje o življenju slovenske ribiške družine iz Nabrežine pri Trstu, o slovenskem ribištvu ter odstira drobce življenja v tej kraški vasi, znani tudi po kamnoseštvu in bogatem kulturnem dogajanju. Ob tem na simbolnem nivoju priča tudi o načinu življenja celotne skupnosti Slovencev v tržaškem primorju in njihovi  povezanosti z zemljo in morjem.

Odprtje razstave je v četrtek, 1. oktobra 2020 ob 18. uri, v Starem pristanišču v Trstu (Skladišče 26), za javnost bo odprta od 2. oktobra 2020 dalje. Razstavo je pripravil Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in soorganizaciji Občine Trst. Projekt podpirata Ministrstvo za kulturo RS in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

O razstavi
Razstava Morje - naše življenje odstira snovno in nesnovno dediščino slovenske ribiške družine Caharija, po domače Babčevih iz Nabrežine pri Trstu. Družinska dediščina Caharijevih je odsev prostora in časa. Skozi njo se zrcali vsakdanjik in praznik slovenskih družin, ki so si utirale pot na kraški zemlji, med oljkami, vinogradi in med morskimi valovi ob strmi kraški obali. Razstava je bila prvič na ogled leta 2018 v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Nastala je ob sodelovanju z zadnjim lastnikom družinske zbirke Bogdanom Petelinom.

Na razstavi v Trstu je na ogled več sto predmetov iz družinske zapuščine, ki jih je hranilo pet rodov Babčevih. Sprva so te predmete vsakodnevno uporabljali, kasneje so jih hranili kot spomin na prednike in minule čase. Med razstavljenimi predmeti prevladujejo predmeti, ki so jih uporabljali pri ribolovu, na čolnih, pri popravljanju in izdelovanju plovil, pri obdelovanju kraške zemlje, vinogradništvu, živinoreji in drugih agrarnih dejavnostih, predmeti notranje opreme, osebni predmeti in zapisi posameznih družinskih članov, družinski dokumenti, dopolnjujejo pa jih fotografije iz družinskega arhiva.

Morje – naše življenje prinaša spomine na obdobje, ko so se dan za dnem po strmih stopnicah spuščale k obali družine slovenskih ribičev, ko so se preživljali s tistim, kar sta jim nudila zemlja in morje, vpeti v življenjski cikel in tesno povezani z naravo. Na morju so se Babčevi srečevali z drugimi slovenskimi ribiči iz Nabrežine in okolišnjih vasi. Soustvarjali so zgodbe z morja in oblikovali življenje na Krasu, povezani v istem prostoru in času.

Z gostovanjem razstave Morje – naše življenje SEM nadaljuje dolgoletno sodelovanje s Slovenci v Italiji. Stiki med Slovenskim etnografskim muzejem in družino Caharija trajajo več desetletij. Že leta 1947 je Slovenski etnografski muzej pridobil Caharijevo čupo Marijo, danes edini v celoti ohranjeni morski deblak, kakršne so uporabljali slovenski ribiči v tržaškem primorju. Po izteku razstave Morje – naše življenje v Ljubljani leta 2018 je družina Caharija podarila celotno družinsko zbirko Slovenskemu etnografskemu muzeju. Skupaj s čupo Marijo so ti predmeti pomemben vir za proučevanje slovenskega pomorskega ribištva in življenja v Nabrežini. Za ta izjemen dar je družina prejela leta 2019 častno Valvasorjevo priznanje Slovenskega muzejskega društva za leto 2018.

Kustosi Slovenskega etnografskega muzeja so raziskovali in strokovno sodelovali tudi pri urejanju muzejskih zbirk, leta 1999 v Ricmanjih, Škednju, Repnu in Križu; leta 1998 Reziji. Pomemben je restavratorski in konservatorski projekt in strokovno pomoč kustosov in restavratorjev SEM pri pripravi predmetov ob nastajanju Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu, ki je bil odprt leta 2016.

Hkrati je SEM gostil v Ljubljani vrsto razstav: Vonj po morju: slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja (Bruno Volpi Lisjak, 1999), Obrazi življenja, fotograf Mario Magajna in njegovi ljudje (Magajna, 2000), Oblečeni v istovetnost - Čarobna nit, Ljudska noša Slovencev od Trsta do Kanalske doline (Narodna in študijske knjižnice iz Trsta , 2003), Nosile so se ko cesarica (Marta Košuta, 2013).

Avtorica razstave Morje – naše življenje: spomini nabrežinske ribiške družine je mag. Polona Sketelj (SEM), avtor zapisov osebnih izpovedi je Bogdan Petelin, arhitekturo in grafično opremo sta zasnovala oblikovalca Luka Kern in Barbara Kocjančič, koordinacijo razstave v Trstu je prevzela Zveza slovenskih kulturnih društev.

Razstava bo na ogled do 31. oktobra 2020 v Starem pristanišču v Trstu (sreda – petek: 14.00 – 19.00, sobota – nedelja: 10.00 – 19.00), vstop je prost.

Kontakt:
mag. Polona Sketelj, avtorica in kustodinja razstave, Slovenski etnografski muzej (T: 01 / 3008 789, polona.sketelj@etno-muzej.si)
Služba za komuniciranje, Slovenski etnografski muzej (T: 01 / 3008 700, etnomuz@etno-muzej.si)

Lov na tune leta 1912.Avgust in Zdravko Caharija zadnjič plujeta s čupo, preden so jo prodali v Slovenski etnografski muzej l. 1947. Nabrežina, pri Čupah. Foto: Petricnich, Trst.