Slovenski etnografski muzej

The article considers the fine dividing line between the use and misuse of ethnographic material "to the benefit of general social development". It questions both ethnology, whose theoretical structures have contributed to ideologies of European ethno-centrism, and cultural anthropology, the beginnings of which are even more questionable since it represented official principles of colonial administrations and helped shape the foundations of policies of assimilation through which "modern" countries would "civilise savages".

Članek razmišlja o tanki ločnici med uporabo in zlorabo etnografskega gradiva v "prid splošnega družbenega razvoja". Pod vprašaj postavi tako etnologijo, ki je v svojih teoretskih zasnovah prispevala k ideologijam evropskega etnocentrizma, kot kulturno antropologijo, katere začetki so še toliko bolj vprašljivi, saj je zastopala uradna načela kolonialnih uprav in sooblikovala temelje asimilacijskih politik, s katerimi naj bi "moderne" države "civilizirale divjake". S tem je neposredno ali posredno odgovorna za etnocid marsikaterih staroselskih skupnosti.

The field of anthropology of design or design anthropology has developed only over the last two decades and primarily over the last few years has been attracting increasing attention both within and outside the academic sphere, where its practical value is expanding in different ways. The authors warn of the terminological and translation issues that accompany this anthropological direction. Design here is a broad term involving creating or bringing into being by integrating knowledge, experience, aspirations and free thought.

Področje antropologije dizajna ali snovalske antropologije se je razvilo šele v zadnjih dveh desetletjih in predvsem v zadnjih nekaj letih pridobiva vedno več pozornosti tako znotraj kot zunaj akademskega sveta, kjer se njegova uporabna vrednost širi v različne razsežnosti. Avtorja prav tako opozorita na terminološke in prevodne težave, ki spremljajo to antropološko usmeritev. Izraz dizajn je namreč veliko širši od oblikovanja.

The article deals with the participation of anthropologists in public health. Part one shows the significance of anthropology in both the academic research sphere and applied sphere of public health, whilst also analysing certain epistemological and methodological problems that can be observed in the participation of anthropologists in public health institutions.

Prispevek se ukvarja s sodelovanjem antropologov_inj na področju javnega zdravja. V prvem delu je prikazan pomen, ki ga ima antropologija tako v raziskovalno-akademski kot aplikativni sferi javnega zdravja, obenem pa so analizirani določeni epistemološki in metodološki problemi, ki so opazni pri sodelovanju antropologov_inj v ustanovah na področju javnega zdravja.

The article presents developmental trends in anthropology, focusing on the use of anthropological approaches outside academic institutions. Using examples of interdisciplinary and applied projects, it describes three promising developmental guidelines. The first appears in the use of anthropology for creating solutions, services and products in industry, the second in interdisciplinary cooperation between anthropologists, and the third in the orientation towards studying digital content and spaces, and the use of digital approaches for building upon ethnography.

Članek predstavi razvojne trende v antropologiji, pri čemer se osredotoči na uporabo antropoloških pristopov zunaj akademskih institucij. Na primerih interdisciplinarnih in aplikativnih projektov izpostavi tri perspektivne razvojne smernice. Prva se kaže v uporabi antropologije za snovanje rešitev, storitev in izdelkov v industriji, druga v interdisciplinarnih sodelovanjih antropologinj in antropologov, tretja pa v usmeritvi k proučevanju digitalnih vsebin in prostorov ter uporabi digitalnih pristopov za nadgradnjo etnografije.

Besedila, oddana za objavo v Etnologu, preberejo uredniki, znanstvene članke pa tudi vsaj dva recenzenta. Uredniki oz. recenzenti odločijo, če je prispevek sprejemljiv za objavo, oziroma ga po potrebi s pripombami vrnejo avtorju v dopolnitev. Pogoj za objavo znanstvenega članka sta dve pozitivni recenziji; praviloma objavljamo le izvirne članke.

Vsa besedila naj bodo napisana v programu Word, v pisavi Times New Roman. Velikost pisave naj bo 12 pik, razmik med vrsticami pa 1,5. Dolžina strokovnih, poljudnih in podobnih člankov je odvisna od dogovora z urednikom.