Ob evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti
Slovenski etnografski muzej razpisuje 2. fotografski natečaj na temo

Med revščino in izobiljem.

Med vsemi prispelimi fotografijami in zaokroženimi fotografskimi opusi (pošljete jih lahko od 18. marca – 30. septembra 2010 - rok je podaljšan do 11. oktobra) bo strokovna komisija izbrala najboljše, ki bodo predstavljene na istoimenski razstavi v SEM od 20. oktobra 2010 – 5. decembra 2011.
K sodelovanju vabljeni amaterski, ljubiteljski in šolani fotografi.
Razglasitev rezultatov natečaja in podelitev nagrad bo 20. oktobra 2010 v Slovenskem etnografskem muzeju, kjer bo razstava nagrajenih fotografij in ožjega izbora na ogled do 5. decembra 2010.


Razpisni pogoji:

Avtorji fotografij lahko za natečaj oddajo do 10 (deset) fotografij (ne na cedeju, temveč razvitih). Natečaj traja od 18. marca do vključno 11. oktobra 2010. Strokovna komisija bo do 15. oktobra 2010 izbrala 3 (tri) najboljše serije fotografij in avtorje tudi nagradila.

Avtor s stalnim bivališčem v Sloveniji lahko na natečaj pošlje enega ali več vsebinsko zaokroženih opusov - vsak od njih naj ima svojo šifro in naj obsega najmanj tri in največ deset črno-belih ali barvnih fotografij poljubnega formata. Vsaka fotografija znotraj opusa naj bo opremljena z naslednjimi podatki: letnico nastanka, zaporedno številko in šifro opusa ter kratko zgodbo posnetega. K opusu fotografij je potrebno priložiti s šifro označeno zaprto kuverto s podatki o avtorju in fotografijah. Žirija bo upoštevala fotografije, ki so nastale od vključno leta 2007 do danes.

Fotografije je potrebno prinesti ali poslati na naslov:
Slovenski etnografski muzej
Metelkova 2
1000 Ljubljana
s pripisom »za fotografski natečaj«.

Žirija bo podelila:
- 1. nagrada: samostojna razstava v prostorih SEM
Glavna nagrada je samostojna fotografska razstava, ki jo lahko nagrajenec nadgradi z že nagrajenimi fotografijami ali pa predstavi katerega od svojih ciklusov. Glavna nagrada vsebuje organizacijsko pomoč (postavitev, uokvirjanje fotografij, etc.) ter promocijo za razstavo.
- 2. nagrada: dve celoletni vstopnici za vse razstave in muzejske dogodke v SEM ter knjižna nagrada po lastnem izboru v vrednosti 100 evrov iz založniške dejavnosti SEM,
- 3. nagrada: dve celoletni vstopnici za ogled razstav SEM

Žirija bo upoštevala tehnično dovršenost, izpovednost in originalnost del ter estetska merila. Odločitev žirije je dokončna in nepreklicna.

Vsak udeleženec natečaja s svojo udeležbo pristaja, da bodo poslana fotografska dela razstavljena in nato postala del stalne dokumentacije Slovenskega etnografskega muzeja.

Organizator natečaja si pridržuje pravico objave del za propagandne in znanstveno-raziskovalne namene.

Na natečaju ne morejo sodelovati zaposleni Slovenskega etnografskega muzeja in ožji družinski člani.

Nagrade niso izplačljive v evrski protivrednosti.

Dodatne informacije:
Slovenski etnografski muzej
Metelkova ulica 2, p.p. 73
1000 Ljubljana
Miha Špiček
T: 3008 733
E: miha.spicek@etno-muzej.si

Obrazložitev:
Leto 2010 je evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Evropski parlament se je osredotočil na boj proti revščini otrok in medgeneracijsko prerazporeditev revščine, posebno pozornost pa je posvetil tudi velikim in enostarševskim družinam, družinam z odvisnimi osebami ter otrokom v institucionalni oskrbi.

Statistika kaže, da v Sloveniji živi pod pragom revščine kar 12 % ljudi, njihovo število pa se ob težkih gospodarskih razmerah hitro povečuje. Vse navedene skupine so namreč najranljivejši členi družbe. Kako živijo, kakšne so njihove zgodbe? Svoj prispevek k zavedanju o čedalje večji razsežnosti težav in možnostih reševanja stisk želi doprinesti tudi Slovenski etnografski muzej s fotografskim natečajem in razstavo, ki mu bo sledila.

Revščina je način življenja pod mejo človekovega dostojanstva. Njen obraz se razkriva že po zunanjem videzu in načinih življenja, ki prizadenejo človekovo samospoštovanje. Posledica tega je izključevanje posameznikov ali skupnosti na rob družbe ob dejstvu, da večini prebivalstva ne primanjkuje osnovnih življenjskih potrebščin, da jih imajo pravzaprav v izobilju. Videti je, da prehajamo v »normalno« zahodno tržno družbo, v kateri postajajo velike socialne razlike nekaj samoumevnega in ta širok razpon neenakosti pojmujemo kot dobrodošlo pluralnost življenjskih stilov.
Včasih se ob teh dejstvih počutimo nemočne. Sprašujemo se, če lahko kaj naredimo tudi sami. Zanima nas, ali je naša družba zrela in občutljiva za težave drugih ali pa je zaprta in omejena le na lastno ugodje in zadovoljevanje osebnih potreb. Ali poteka kakršenkoli neinstitucionalen pretok dobrin ter neposredna solidarnost in pomoč?

Za navedeno problematiko seveda skrbi več vladnih in nevladnih služb in organizacij. Kako dobro poznamo njihovo delo in ljudi, ki s svojim delom pripomorejo k boljšemu življenju revnih, bolnih, osamljenih ali kako drugače izključenih članov družbe, katere del smo? Prepričani smo, da se med ljudmi spleta veliko zelo zanimivih zgodb, ki lahko obogatijo in spodbudijo tudi druge, da spremenijo svoj odnos do revščine in postanejo občutljivi za težave drugih.

Rezulatati