Kot utelešenje kulturnih pomenov in vrednot so predmeti vedno igrali pomembno vlogo pri interakciji med Indijanci in krščanskimi misijonarji, ki niso hoteli doseči samo verske, ampak tudi kulturno spreobrnitev. V tem prispevku raziskujem razmerje med misijonarskim delom in etnografskim zbiranjem in skušam umestiti zbirko Friderika Barage v širšem kontekstu misijonarskega diskurza o materialni kulturi, s poudarkom na Baragovem odnosu in na odnosu drugih misijonarjev do indijanske umetnosti in materialne kulture, s katero so se srečali. Prispevek išče vzporednice z gradivom v drugih misijonarskih zbirkah in z gradivom z zahoda Velikih jezer v depojih evropskih muzejev; tako bi Baragovo zbiranje lahko ocenili v primerjavi s podobnimi prizadevanji drugih misijonarjev.