Pomen in cilji projektov ohranjanja dediščine prehrane : register nesnovne kulturne dediščine, Etnofolk in AlpFoodway
Prehrana evropskega prebivalstva je v primerjavi
z drugimi kulturnimi fenomeni slabo raziskano področje življenja in
kulture, z njo se ukvarjajo redke zgodovinske, etnološke, sociološke in
antropološke študije. Tudi na Slovenskem so te obravnave maloštevilne,
desetletja po drugi svetovni vojni so bile omejene le na obravnavo
prazničnih in vsakdanjih jedi kmečkega prebivalstva, druge, s hrano in
prehrano povezane teme, socialne skupine in območja niso bili raziskani.
Vendar postajajo navedeni vidiki raziskovanja vedno pomembnejši, vključuje
jih tudi Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine. V
evropskih deželah so v preteklem desetletju potekali nekateri večji
projekti o kulturi prehrane in kulinarični dediščini. Avtorici v članku
obravnavata slovenske projekte o prehrani, predvsem delo raziskovalcev
Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, ki so v zadnjem desetletju
aktivno sodelovali pri preučevanju dediščine prehrane v projektih Register
nesnovne kulturne dediščine, Etnofolk in AlpFoodway.