Članek umešča budistično meditacijo vipasana v kontekst new agea na podlagi etnografskih pričevanj in poznavanja širše življenjske situacije obravnavanih posameznikov. S predstavitvijo novodobnih duhovnih gibanj new age in posebej vipasane, sklicujoč se na raziskave s področja psihologije, avtorica ugotavlja, da posamezniki na različne načine in skozi spiritualnost, ki pridobiva obliko alternativne psihologije, rešujejo življenjska vprašanja o svojem obstoju in smislu. V izvirnem okolju pripomore vipasana k učinkovitejšemu vključevanju v družbo in funkcioniranju znotraj nje, medtem ko je bila v  evropskem okolju preinterpretirana, tako da lahko vodi celo v odmik od obveznosti, ki naj bi jih imel posameznik do družbe.