Avtomobil kot dominantna tehnologija, ki prežema družbene odnose, človeško geografijo, nacionalne ekonomije in konkretne posameznikove izkušnje, je znotraj humanistike in družboslovja spregledana tema. Diskurz “avtomobilnosti” poganjajo povsem naravoslovne, tehniške vede ter publicistika, kar vodi do (redukcionističnih) pogledov, da gre predvsem za vprašanje tehnologije. s pomočjo F. Sigauta ter redkih etnografskih (D. Miller) ter socioloških (J. Urry) študij bomo pokazali, da je relevantna ravno nasprotna teza – da gre pri avtomobilu ravno za to, čemur Daniel Miller reče “človeškost avtomobila”.