Vstopnina: 3 / 5 EUR

Vrata so del življenja! Dnevno jih srečujemo, jim pripadamo, jih opazujemo, se jih neštetokrat dotaknemo, jih s spoštovanjem, s pričakovanjem, z zadržanostjo, z radovednostjo odpiramo, se za njimi skrivamo ali z njimi razkrivamo ...

Na razstavi Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja vodi pot od najstarejših znanih vrat, ključev in ključavnic, ohranjenih v muzejskih in zasebnih zbirkah do najsodobnejših primerkov. Vrata popeljejo obiskovalce v različne predele Slovenije k družinam različnih poklicev in družbenega izvora, predstavljajo številne zgodbe o ljudeh, ki so jih izdelali, in o tistih, ki so za njimi živeli …

Po razstavi vas bo vodila avtorica in kustodinja razstave mag. Polona Sketelj z gostjo akademsko kiparko Metko Kavčič, ki ustvarja zgodbe vrat - tistih, ki jih je načel zob časa. Stara vrata ovije v nove preobleke in jih preoblikuje v kiparska dela globoke sporočilnosti, vsaka vrata pa poimenuje in jih poosebi. Kot umetnica se na delu velike razstave Vrata v Slovenskem etnografskem muzeju predstavlja s tremi vrati: Moja vrata (2000), Luška vrata (2008) in Pletiljina vrata (2008), na ogled pa so tudi njeni unikatni izdelki, kot so držala, kljuke in tolkala za vrata.

Metka Kavčič o svojem odnosu do vrat in ustvarjanju pravi:
»Vrata v likovni umetnosti niso pogost ikonografski motiv, večkrat jih srečamo kot rokodelsko izdelan predmet. S ciklom vrat sem pričela konec 90-tih let. Sprva sem svoje kiparsko snovanje postavljala ob bok z rednim konservatorsko restavratorskim delom, ki je precej vplivalo na moje ustvarjalno delo. V vseh vratih, ki sem jih zbirala - običajno so bila zavržena in propadajoča, sem v prvi vrsti videla pripoved neštetih človeških usod povezanih z njegovo eksistenco. Predvsem pa je bila želja predmete iztrgati pozabi. Odtujitev izvornemu prostoru in funkciji ter le delne intervencije v originalno obliko, so zadostovale, da so se vrata spremenila v umetniške artefakte, ki jim je funkcionalnost še vedno ostala. Do spremembe je prišlo s povabilom akad. slikarja Bogdana Borčića k umetniškemu dialogu leta 2008, prav tako na temo vrat, ko sem se ponovno vrnila k izhodišču te zgodbe, tokrat z dodanim novim "tipom" vrat. Ta so v večji meri povezana z mojim izvornim kiparskim delom, kjer je zaslediti nagnjenje do raziskovanja materiala in njegovo podrejanje eksperimentalnim posegom - Pletiljina vrata. Delo predstavlja simbiozo med haptičnim odnosom do izbranega materiala (pletenje iz volne) in klasičnim pristopom odlivanja v bron. Vrata postanejo skulptura. In šele v tej fazi pridobijo simboličen pomen z zgodbami od prej in zdaj.«

Metka Kavčič je rojena v Mariboru leta 1960. Po študiju likovne vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru se je vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, na oddelek za kiparstvo, kjer je leta 1987 diplomirala pri profesorju Slavku Tihcu. Specialko za konservatorstvo in restavratorstvo je leta 1990 zaključila pri profesorju Francu Kokalju na isti ustanovi. Leta 1998 se je strokovno izpopolnjevala na École Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu. Od leta 2000 živi in dela kot samostojna ustvarjalka na področju kulture v Mariboru. (www.kavcicmetka.com)