Primeri dobrih praks v trajnostnem čebelarstvu

PRAZNOVANJE SVETOVNEGA DNEVA ČEBEL z Mednarodnim združenjem kmetijskih muzejev AIMA

Spletno predavanje AIMA, petek, 20. maj, ob 15h

Mednarodno združenje kmetijskih muzejev AIMA, katerega član je tudi Slovenski etnografski muzej, vas prijazno vabi na spletni dogodek ob letošnjem Mednarodnem dnevu čebel. Dogodek bo potekal v angleščini.

Vse bolj se zavedamo pomena čebelarstva za kmetijstvo in ohranjanje biotske pestrosti. V preteklosti je bilo pomembno predvsem zaradi čebeljih pridelkov, danes pa stopa v ospredje pomen čebel in drugih opraševalcev za naše preživetje. Muzeji po vsem svetu sodelujejo s čebelarji in naravovarstveniki pri širjenju dobrih praks za zagotavljanje boljših življenjskih razmer za čebele in druge opraševalce.

Čeprav je Slovenija majhna, je prava čebelarska velesila s številnimi inovativnimi idejami za trajnostno čebelarjenje. Z različnimi ustanovami prispeva tako doma kot v tujini k širjenju več kot dvestoletnega naprednega čebelarskega znanja.
Praznovanje svetovnega dneva čebel je namenjeno izmenjavi najboljših praks za ohranjanje pomembnih vrednot čebelarstva v evropskih državah z bogato čebelarsko tradicijo, kot so Slovenija, Poljska in Avstrija.

Prijave na dogodek so možne do petka, 20. maja 2022, do 12.00, na e-naslov aimalecturesreg@gmail.com. Po prijavi pred dogodkom prejmete Zoom povezavo za naše srečanje.

Več informacij: Barbara Sosič, Slovenski etnografski muzej: barbara.sosic@etno-muzej.si

Program

• 15.00 Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja
Uvod v dogodek s kratkim filmom o prijavi čebelarstva v Sloveniji na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki bo obravnavan decembra 2022

• 15.10 Kako v Sloveniji skrbimo za dobrobit čebel in drugih opraševalcev
Franc Šivic, Čebelarska zveza Slovenije, Ljubljana

• 15.25 »Si sapis, sis apis« ali »Če si moder, bodi kakor čebela«
Valentina Cvjetković, Čebelarska akademija Slovenije, Ljubljana

• 15.40 Večvrstna etnografija v dediščinskih raziskavah gozdnega čebelarstva na Poljskem
Karolina Echaust, Univerza Adama Mickiewicza v Poznanju, Poljska

• 15.55 Pomen čebelarstva za kmetijstvo
Dr. Michael Rubinigg, Štajersko čebelarsko društvo v Gradcu, Avstrija

• 16.10 Razprava v živo

• 16.30 Zaključek dogodka

Predavatelji

Franc Šivic

Franc Šivic je inženir gozdarstva, ki ga čebele spremljajo že od otroštva. Je eden najbolj priznanih slovenskih in mednarodno znanih čebelarjev in ljubiteljev narave. Večkrat poudarja, da čebele prinašajo v življenju srečo, zato ni naključje, da so ga pri uresničevanju njegovih številnih darov zmerom spremljale čebele. Poleg tega da kot odličen in inovativen čebelar svoje znanje prenaša na slovenske in tuje čebelarje, je v čebelarskem svetu znan kot sijajen fotograf, predavatelj, apiterapevt, pionir čebelarskega turizma, čebelarski vodnik ter avtor številnih člankov in knjig o čebelarstvu.

Valentina Cvjetković

Valentina Cvjetković je diplomirala iz kulturologije in antropologije na Univerzi na Primorskem v Kopru z nalogo o izbruhu ebole v Zahodni Afriki. V preteklih letih je sodelovala pri različnih projektih, med drugim pri arheoloških izkopavanjih na Karibih v sodelovanju z Univerzo Tennessee, pri razstavi v Narodnem muzeju Slovenije, v okviru Slovenskega etnološkega društva je uredila zasebno zbirko in opravljala prostovoljno delo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Zaposlena je na Kmetijskem inštitutu Slovenije kot predstojnica Slovenske čebelarske akademije.

Karolina Echaust

Karolina Echaust je kulturna antropologinja in etnologinja ter doktorska kandidatka na področju etnologije in kulturne antropologije na Inštitutu za antropologijo in etnologijo Univerze Adama Mickiewicza v Poznanju na Poljskem. Njeni raziskovalni interesi so poleg čebelarstva in še posebej gozdnega čebelarstva tudi okoljska antropologija – razmerja med različnimi udeleženci, proučevanje razmerij med človekom in živalmi, kulturna in naravna dediščina, ljudska kultura – medicina in higiena na vasi ter ljudski obredi in magične prakse na Poljskem.

Michael Rubinigg

Michael Rubinnig je direktor izobraževalnega centra Štajerske čebelarske zveze v Gradcu v Avstriji. Doktoriral je iz fiziologije rastlin na Univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Delal je kot znanstveni referent za Avstrijsko čebelarsko zvezo na Dunaju. Tudi sam je čebelar, obenem pa zaposlen kot pomočnik lokalne veterinarske uprave. Poučuje o vzreji matic in biologiji čebele v programih strokovnega usposabljanja za čebelarje. Je član delovne skupine Med pri interesnem združenju evropskih kmetov COPA-COGECA in tudi IT strokovnjak, ki razvija programsko opremo za analizo tveganja endemičnih bolezni čebel. Njegovi raziskovalni interesi so napovedovanje in preprečevanje bolezni čebel ter tehnične inovacije sistemov za zbiranje in analizo podatkov v zvezi z vzrejo čebeljih matic in opraševanjem rastlin.