Inja Smerdel

Zdoma — kam in zakaj? Kdo (p)ostajam?

Odhajanje zdoma, zavoljo raznovrstnih namenov in nagibov, je lahko nuja ali izbira.
Je strategija preživetja ali osebnega razvoja.
Pomeni zapuščanje okolja, v katerega je posameznik rojen in vraščen.
Pomeni srečevanja z novimi okolji in ljudmi ter soočanja z drugačnostjo.

Iz domačega naravnega in družbenega okolja, iz domače lokalne skupnosti, so posameznice in posamezniki odhajali zlasti zavoljo preživetja, boljšega življenja, znanja ali vere …
Vabili so jih kraji, kjer se je iskano ponujalo; druge vasi, pokrajine in še posebej mesta.
Slednja, stoletja prisotna, so postajala gospodarsko, družbeno in kulturno vedno bolj mamljiva ter v simbiozi s podeželjem nepogrešljiva …
Odhajali so in se vračali. S seboj so odnašali znanja, pridelke ali izdelke ter prinašali druge dobrine, predstave, kulturne sestavine …
Nekateri pa so drugod tudi ostajali in postajali “drugi”;
tako za tiste, ki so jih zapuščali, kakor za one, med katere so prišli.
Njihova istovetnost − družinska, lokalna, pokrajinska in poklicna − se je spremenila; se podvojila, pomnožila, razdvojila …

Na pot zavoljo preživetja ali za boljšim življenjem		Drevored odhajajočih		Žanjice		Perice		Mlekarice
Gozdni delavci		Brusači		Krošnjarji		Romanja		V šole, v uk...
Odsevi odhajanj

Besedila z razstave

Nazaj