Svečnica se obeležuje 2. februarja, z njo se zaključi božični čas, pospravijo se jaslice in nehajo peti božične pesmi. Ponekod so  še nekaj časa po 2. sv. vojni božično-novoletno koledovanje sklenili svečniški koledniki, ki so peli svečnico.

Svečnica je po krščanskem izročilu praznik Jezusovega darovanja v templju, ki se obhaja štirideset dni po njegovem rojstvu, kolikor časa naj bi trajalo tudi očiščevanje porodnice - prvotno ime tega praznika je bilo Marijino očiščenje.

Praznik pa je dobil tudi ime svečnica, ker na ta dan  po cerkvah blagoslavljajo sveče za potrebe cerkve in sveče, ki jih k blagoslovu prinašajo verniki, da jih prižigajo ob hudi uri, umirajočem ipd.

Svečnica se praznuje od 7. stoletja.

V ljudskem izročilu najdemo veliko vremenskih pregovorov, povezanih s svečnico ...

• Na svečnico pade prva iskra v zemljo.
• Svečnica jasna — obeta čebelam hasna.
• Topla svečnica sneg in mraz prinese, mrzla pa oba odžene.

(Ivan Šašelj: Svetniki in svetnice v slovenskih pregovorih in vremenskih prislovicah)