Alois Rebolj / Bürstenmacher / Dnevnik

Alojz Rebolj se je rodil leta 1892 v Mostah pri Komendi. Pri svojem očetu se je učil ščetarstva in je 1. oktobra 1910 zaključil svojo učno dobo. 27. oktobra istega leta je uspešno opravil pomočniško preizkušnjo, pri kateri je pri mojstru Weissu izdelal okrogel slikarski čopič in ščetko za obleko. Pri osemnajstih je želel odslužiti vojaški rok v vojni mornarici, a je oče menil, da je za odhod k vojakom še dovolj časa.

Mladega pomočnika pa je vleklo od doma – v svet, da bi ga videl in izkusil. Kot so ga izkusili tisti mladi pomočniki, ki so po stari obrtniški navadi v času cehovske obrtniške tradicije odhajali v svet kot »vandrovci«, da bi se dodatno izobrazili, spoznali različne načine obrtnega dela in si nabrali izkušenj za življenje. Pomočniki so od obrtne oblasti dobili posebno potovalno knjižico (Wanderbuch), ki je izkazovala njihovo istovetnost in izobrazbo. Hodili so iz kraja v kraj, kjer so se za kratek čas udinjali pri posameznih mojstrih. Ti so jih zaposlili in jim ob odhodu v potovalno knjižico vpisali čas, ki so ga kot pomočniki prebili pri njih. Z zaslužkom, ali pa s podporo svojega ceha in žigom mestne oblasti, če dela niso dobili, so pomočniki odhajali v drug kraj in tako prepotovali več dežel. Na koncu so se kot izkušeni obrtniki navadno vrnili v domači kraj in si kasneje kot mojstri ustvarili lastno obrt.

Alojz Rebolj v tistem času seveda ni bil zavezan cehovskim pravilom, saj so to obliko organiziranega obrtniškega delovanja in izobraževanja že nadomestila druge organizacije in tudi šolanje. Vandrovstvo pa je deloma ostalo kot trdoživ prežitek in je vsekakor pripomoglo k večji razgledanosti in usposobljenosti obrtnega podmladka. Pri mladih obrtnih pomočnikih, ki so se prostovoljno podali na tako potovanje, pa je imelo tudi pridih avanturizma.

Alojz Rebolj je v obdobju od leta 1910 do 1914 opravil na več potovanj po Sloveniji in Avstriji (Koroška, Solnograška, Tirolska, Štajerska, Zgornja in Spodnja Avstrija) ter Nemčiji (Bavarska) in se udinjal kot pomočnik pri ščetarskih mojstrih, ter si na ta način vsaj deloma pridobil sredstva za svoja potovanja.

Na potovanjih je imel namesto potovalne knjižice pri sebi manjši, v trde platnice vezan zvezek (popotni dnevnik), v katerega je vpisoval svoje popotne postaje in doživetja. Na notranjo stran prve platnice je prilepil svojo fotografijo, ki ga prikazuje kot popotnika z nahrbtnikom, klobukom, popotno palico in visokimi pohodnimi škornji, stoječega pred fotografsko kuliso z motivom alpske pokrajine z visokimi gorami. Fotografija je nastala leta 1912 v avstrijskem turističnem kraju Gloggnitz ob južni železnici, posneta pa je bila v fotografskem ateljeju Friedricha Kranzfelderja.

Rebolj je potoval povečini z vlakom, krajše razdalje je premeril tudi peš. Ko ga je zajelo domotožje, pa se je vračal v domači kraj, da si je nabral moči za novo potovanje. Na svojih poteh je srečeval tudi stanovske rojake in kolege ter z njimi delil vsakodnevne delavne in bivanjske izkušnje. Doživetja je v svoj dnevnik zapisoval na bolj stenografski način in se ni spuščal v opisovanja. Ker je svoja opažanja in vtise zapisoval najprej v slovenskem in kasneje v nemškem jeziku z okrajšavami, je njegova pripoved mestoma težje berljiva in razumljiva. V glavnem pa iz navedbe krajev, ki jih je obiskal, lahko sledimo njegovim popotovanjem.

Po koncu prve svetovne vojne se je Alojz Rebolj odselil od doma v Mostah in se poklicno osamosvojil. V Preski pri Medvodah je kupil majhen mlin, ki je že bil preurejen v lesno delavnico, in ga preuredil v ščetarski obrat, ob njem pa je prizidal še stanovanjsko poslopje. Z izkušnjami, ki si jih je pridobil pri očetu in tudi na potovanjih, je leta 1919 v svoji delavnici začel izdelovati raznovrstne čopiče in ščetke in jih tudi uspešno prodajati. To sta potomca, sin Andrej in vnuk Andrej, ki sta hkrati njegova obrtna naslednika, označila kot začetek Reboljevega ščetarstva v Preski, ki se je po njunih prizadevanjih do danes razvilo v sodobno ščetarsko podjetje z bogatim in kvalitetnim izborom najrazličnejših ščetarskih izdelkov.

Mag. Andrej Dular