Oselnik (nar. tudi osounėk, čepun, čepur, tobolec, vodir, uesounek, itd.), je posoda za shranjevanje osle, brusa za koso, ki se je s košnjo krhala.

Nekdaj običajna oprema vsakega kosca je do danes skorajda potonila v pozabo, saj le malokdo še kosi travo s koso. SEM jih hrani v zbirki Kustodiata za kulturo gospodarskih načinov, prometa in transporta.

V oselnik se je nalilo vodo, si ga opasalo in odšlo v zgodnjem jutru kosit. Koscev je bilo običajno več, znali so si pomagati, a tudi ponagajati, kot na primer tako, da so oslo namazali s polževo slino ali polža dali v oselnik, tako da osla ni brusila. Preden je kosec ugotovil potegavščino, je bil med kosci deležen posmeha in zbadanja. (Zabeležil Boris Orel na terenu v Sužidu l. 1951)

Publikacija Oselniki v Knjižnica SEM

"O oselniku" Etnolog 1937

"Pet oselnikov iz Zgornje Savinjske doline" Etnolog 1991

Veliko o košnji s koso in oselnikih najdemo v povezavi na digitalizirane terenske fotografije in risbe

Kratek film o izdelavi oselnika

Barbara Sosič