Sporočilo za javnost, Ljubljana, 30. november 2004

2. decembra 2004 je Slovenski etnografski muzej odprl vrata za obiskovalce svoji novi razstavni hiši in v njej vrsto razstav, ateljeja lončarjev in tkalk, foto atelje Holynski, muzejsko trgovino Lectarija…, ali na kratko - 2. december predstavlja praznik za SEM v pred prazničnih decembrskih dneh.

In kot pravi direktorica Slovenskega etnografskega muzeja mag. Inja Smerdel: "V tem četrtem letu novega tisočletja slovenska etnologija nedvomno praznuje; tako kot je le redkokdaj v svoji zgodovini. Pred nekaj tedni je izšla ena naših temeljnih knjig, dolgoletno skupno delo slovenskih etnologov Slovenski etnološki leksikon, in danes odpiramo tako dolgo čakani razstavni dom Slovenskega etnografskega muzeja."

V teh zadnjih dneh pred odprtjem je muzej živahno srečevališče več kot 40 evropskih muzealcev, ki so prišli iz 14 evropskih držav postavljat svoje razstave; številnih mladih ustvarjalcev in razstavljalcev, ki svoje kreacije – etno interpretacije predstavljajo v sklopu razstave Spogledi. Med oblikovanjem in slovensko ljudsko kulturo; slovenskih etnologov, ki so za razstavo Je etnologija doma tudi v drugih slovenskih muzejih?  prinesli svoje simbolne etnološke predmete iz vse Slovenije.  Mrgoli v muzejski trgovini s ponudbo – vrsto prijaznih izdelkov – muzejskih replik iz vse Slovenije in iz Evrope, naprodaj že na večer odprtja; tkalke, lončarji in foto atelje se prav tako pripravljajo, da začnejo s svojo dejavnostjo.

Razstavno hišo je muzej odprl s tremi občasnimi razstavami. V tretjem nadstropju je v nastajanju prvi del naše stalne razstave, tezaver zbirk, naslovljen Med naravo in kulturo, ki je del prvega sklopa stalne razstave Kontrapunkti življenja. V drugem nadstropju se srečujeta in spogledujeta ljudska kultura in sodobno oblikovanje (na razstavi Spogledi: Med oblikovanjem in slovensko ljudsko kulturo). V prvem so v svojstveno ogrlico evropske ideje sobivanja in povezovanja nanizani biseri evropske kulturne raznovrstnosti in podobnosti (na razstavi Evropski etnografski muzeji v SEM ). V pritličju je razstava Je etnologija doma tudi v drugih slovenskih muzejih?, ki opozarja na prisotnost etnoloških zbirk na Slovenskem v 23 drugih slovenskih muzejih.

Slovenski etnografski muzej kot varuh slovenske etnološke kulturne dediščine, ki predstavlja moč kulturne identitete, želi s temi svojimi razstavami izpostaviti in poudariti  pomen različnih vrst povezovanj: med SEM in evropskimi muzeji, med SEM in slovenskimi muzeji, med SEM in  izobraževalnim sektorjem (ALUO, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, z gospodarstvom SEM in Telekom Slovenije), z vlado (Urad vlade RS za informiranje) ali posameznimi ustvarjalci pri ohranjanju in popularizaciji njenih vrednot (ta sodelovanja so udejanjena na razstavi Spogledi: Med oblikovanjem in ljudsko slovensko umetnostjo).

Omeniti gre še naslednje muzejske pridobitve, ki spremljajo odprtje nove razstavne hiše, in sicer najnovejšo knjižno bero SEM: izid nove številke muzejske publikacije ETNOLOG 14/2004 in izid novih katalogov, ki spremljajo razstave.

Nenazadnje gre za razkritje stene donatorjev v avli nove razstavne hiše, ki so prispevali  v sklad Muzejski čebelnjak, med njimi za muzej dragoceno prisotnost donatorja SEM Telekom Slovenije, s katerim je povezan od leta 2003. Duh sodelovanja med Slovenskim etnografskim muzejem in Telekomom Slovenije – dialog med dediščino in tehnologijo – je povedno ubeseden v skupnem sloganu: Videti preteklost – živeti prihodnost. V duhu omenjenega slogana objavlja Slovenski etnografski muzej odprtje svojega novega muzeja: In zdaj zares – sem! Povezani s Telekomom Slovenije. Telekomove donacije SEM so deloma namenjene pospešitvi postavitve stalne razstavein deloma razstavnemu projektu Spogledi: Med oblikovanjem in slovensko ljudsko kulturo.

Zahvala gre: Ministrstvu za kulturo RS, ki je omogočilo obnovo nove razstavne hiše; vsem njenim graditeljem GPG d.d., IMOS d.d., Ljubljana (svetovanje, inžiniring, nadzor), arhitektom Groleger oz. Arhe in Elea d.o.o.; podpornikom posamznih projektov ter odprtja: Telekomu Slovenije d.d., Mobitelu d.d., Javni razsvetljavi d.d., podjetju Marmor Hotavlje, KPL - Komunalnemu podjetju Ljubljana d.d.; in oblikovalki celostne podobe odprtja, razstav in vseh spremljajočih tiskovin in katalogov arhitektki Mojci Turk. 

Kontaktna oseba:

Nina Zdravič Polič

nina.zdravic@etno-muzej.si

O novem SEM

Razstavna palača SEM je zrasla v manj kot dveh letih v neposredni bližini prve muzejske hiše, kamor se je SEM leta 1997 preselil iz Narodnega muzeja. V letih, ki so sledila, se je za SEM čas velikih sprememb nadaljeval.

Z novo razstavno hišo SEM dobiva domovanje za svojo temeljno dejavnost: v njej bo lahko v vsej raznolikosti in celovitosti od konca letošnjega leta dalje postopoma zaživel njegov razstavni, izobraževalni in prireditveni program.

Po predhodnih prelomnih odločitvah slovenske Vlade in Ministrstva za kulturo v letih 1994 in 95 ter po arhitekturnem natečaju je SEM prišel v stavbni sestav nekdanje vojašnice na Metelkovi  na pomlad leta 1997: 5. junija je muzej odprl sosednjo upravno hišo. Že v naslednjem letu 1998 je sosednji objekt, današnja razstavna hiša SEM, dobil novo streho in v pritličju še surove, razdejane hiše tri začasno urejene razstavne dvorane. Še posebej v njih je do leta 2002, ko je s SEM celotna južna stran Metelkove postala gradbišče, živel muzejski uveljavljeni vsakoletni programski ciklus razstav, predavanj, koncertov, delavnic in drugih dogodkov – slovenskih (tudi zamejskih in izseljenskih), drugih evropskih in zunajevropskih. S tako raznovrstnimi predstavitvami kultur in načinov življenja je SEM ves ta čas poskušal udejanjati svojo vizijo muzeja kulturnih istovetnosti, ki je stičišče in srečevališče; ki je vez med naravo in civilizacijo, med preteklim in sedanjim, med svojo in tujimi kulturami …

Trenutno se okolica muzeja na Metelkovi iz dneva v dan spreminja in ima še vedno podobo gradbišča. V teku je zadnja faza gradnje garaž in podzemnih muzejskih depojev, v katerih bodo shranjene muzejske zbirke, ki so trenutno še v depojih v Škofji Loki. V neposredni bližini nove razstavne hiše SEM pa so se že začela obnovitvena dela na muzejski hiši Narodnega muzeja.

Kakšna je velikost prostorov in njihova namembnost?

V objektu, ki bo imel v kletni etaži 2000 m2 depojskih kapacitet,  v pritličju vso sodobno muzejsko infrastrukturo (informacije, garderobo, muzejsko trgovino,  muzejsko kavarno, ogledne delavnice z ustreznim programov tečajev –  lončarsko,  tkalsko), je 2664 m2 razstavnih površin, ki so namenjene bodoči stalni razstavi. Občasnim in gostujočim razstavam ter drugim dogodkom so namenjene tri razstavne dvorane v pritličju s skupaj 300 m2, več etažna reprezentančna centralna avla s površino 180 m2 in večnamenska dvorana v podstrešni etaži s površino 250 m2. Vznemirljiv bo tudi zunanji muzejski prostor, del skupnega prostora novega kulturnega središča na Metelkovi: z vodnimi površinami razgibana ploščad, namenjena različnim prireditvam, koncertom, zunanjim razstavnim eksperimentom,…

Sporočilo za javnost v Wordovi datoteki.