Sporočilo za javnost 
Slovenski etnografski muzej                         
Ljubljana, 7. januar 2026

Nova razstava v Slovenskem etnografskem muzeju
Maske: Od rituala do karnevala

Slovenski etnografski muzej (SEM) razstavno sezono leta 2026 pričenja z odprtjem velike občasne razstave Maske: Od rituala do karnevala v četrtek, 15. januarja 2026, ob 18.00, v SEM. Odprta bo v predpustnem času letošnjega leta in bo na ogled vse do konca avgusta 2027. 
Odprtje razstave bodo spremljali pustni zvoki in glasba, ki jih bo za to priložnost iz arhivskih zvočnih posnetkov reinterpretiral akademski glasbenik Boštjan Gombač.

Vodja projekta Maske: Od rituala do karnevala je mag. Adela Pukl, kustodinja za duhovno kulturo v SEM, avtorji razstave pa so mag. Adela Pukl, mag. Anja Jerin in Miha Špiček.  Arhitekturo razstave in grafično oblikovanje je zasnoval Rok Poles (Berivka d.o.o.). 
Ob razstavi bo izšla istoimenska publikacija, katere urednika sta mag. Anja Jerin in mag. Gregor Ilaš.  

Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, sledimo mu tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino, katere ostanki so se s številnimi prilagoditvami ohranili vse do zdaj, našo preteklost povezuje s prihodnostjo. Razstava predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. Na ogled je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov iz slovenskih in zunajevropskih zbirk muzeja. 

Človek se že od nekdaj maskira. Maske se v različnih okoljih pojavljajo v celotni človeški zgodovini, zato lahko govorimo o njihovi univerzalni razširjenosti. Njihova vloga in pomen sta se v času spreminjala – lovcu v kameni dobi je maska omogočila krinko, s katero je laže ujel plen, pozneje je maska kot pomemben magični pripomoček postala del ritualnih praks. Pomembno vlogo je imela zlasti ob ritualnih prehodih, ki so spremenili status osebe ali naravnega stanja. Ob zatonu antike je z vzponom krščanstva prvotni pomen ritualnih praks v srednjem veku izgubljal svojo veljavo, maske so sčasoma postale sredstvo za zagotavljanje zabave.

Univerzalni svetovni pojav mask in maskiranja ob različnih priložnostih izraža tako razlike med kulturami kot njihove skupne značilnosti. Te se izražajo s skrivnostnim pomenom mask in ritualov, povezanih z nevidnimi silami narave in vegetacije ter rodovitnostjo zemlje in blagostanjem človeka in živali. Številne skupne poteze so izražene tudi v ritualih, namenjenih kultu plodnosti, komunikaciji z duhovi prednikov in preganjanju temačnih sil v dolgih zimskih nočeh. Človek je neprestano iskal način komuniciranja z naravnimi in nadnaravnimi silami iz vsakdanjega življenja. Misteriji, različni rituali in kultne dejavnosti, povezane z božanstvi, mitološkimi bitji in duhovi narave, so v tisočletjih pustili vidne in nevidne sledi, opazne vse do današnjih dni. Na razstavi so na ogled maske iz Afrike (Slonokoščena obala, Burkina Faso, Tanzanija, Sierra Leone, Kongo), Indonezije (Bali) ter Mehike.

Prelomne dogodke v človekovem življenju vse od rojstva do smrti zaznamujejo življenjske šege – ustaljena dejanja in obredi, ki povezujejo različna življenjska obdobja. Pri nekaterih šegah kot ostanek zaščitne funkcije ali zgolj za zabavo nastopajo tudi maskirani liki. Maskiranje je značilno predvsem za  predporočne (dekliščina in fantovščina, vabljenje na poroko) in poročne šege (lažna nevesta, zabava svatov), pojavlja pa se tudi ob šegah, ki so del srednješolskega in višješolskega izobraževanja (brucovanje) ter ob praznovanju 50. rojstnega dne. 
Cerkveni in posvetni prazniki koledarskega leta imajo za posameznika in skupnost poseben pomen. Nekatere letne šege, za katere je bilo značilno maskiranje, so izumrle ali se le delno ohranile (preganjanje pehtre babe), druge so se v prilagojeni oz. spremenjeni obliki ohranile do danes (npr. na martinovo, lucijino, miklavževo, ob božiču, novem letu, sv. treh kraljih, pustu) ali so bile iz drugih okolij prinesene v slovenski prostor (noč čarovnic).  

»Človek si želi biti kdaj pa kdaj ›nekdo drug‹.«  (Niko Kuret, 1963)

Pustna dediščina Slovenije je povezovalni element na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju. A najpomembnejša je za lokalno okolje, kjer se prenaša iz generacije na generacijo, krepi pripadnost, izobražuje in povezuje. V SEM so se s pojavom pustnega maskiranja kustosi SEM začeli intenzivneje ukvarjati po drugi svetovni vojni, ko so v muzejske zbirke vključili tudi prve pustne maske in oprave. 
Ker so pustne šege živa in spreminjajoča se sestavina, ki lahko vpliva na oblikovanje lokalne identitete, pustne maske pa pomembna sestavina snovne dediščine, ki se spreminja in tudi izginja, je SEM pred devetimi leti začel z načrtnim dopolnjevanjem zbirke pustnih mask. Na podlagi večletnega terenskega dela in sodelovanja z nosilci pustne dediščine je muzej med letoma 2018 in 2024 na terenu s finančno podporo Ministrstva za kulturo odkupili celotne maske in oprave najznačilnejših pustnih likov tradicionalnih pustnih skupin. Na razstavi so na ogled maske in oprave Oračev iz Okiča, maska baba deda nosi iz Haloz, Cerkljanskih laufarjev iz Cerkna, na ogled je maska Butalca iz Cerknice, oprave Ponikovskih mačkar iz Dobrepolja, Hrušiških škoromatov iz Brkinov, Liških pustov iz Kanala ob Soči in mnoge druge. Glavni poudarek razstave je prav ta - stalno dopolnjujoča se zbirka različnega gradiva  ̶  predmetov, fotografij, terenskih zapisov  ̶  vezanega na pustni čas. 

Iz razstavljenega gradiva je mogoče razpoznati bogastvo pustnih šeg v slovenskem okolju, ki se kaže skozi podobnosti in posebnosti pustnih skupin in njihovega delovanja. Za maskirance v Sloveniji poznamo več imen: maškare, maškaroni, šeme, šjme, pusti, pustovi, pustarji, pustnaki, fašenki, škoromati, kurenti ali koranti ... Ravno podobnosti in posebnosti nosilcem pustnih šeg in tradicij kot tudi okolju, iz katerega prihajajo, zagotavljajo občutek individualne in kolektivne identitete. V pustnem času se vsakdanji svet obrne na glavo, zamenjajo se vloge, narobe postane prav. Zasebni in javni prostori se spremenijo v prostore pustnih zabav, prireditev, rajanj, karnevalov in obhodov tradicionalnih pustnih skupin. Pustovanje ima satirično, zabavno in družbeno vlogo. Odraža se tako v pustnih likih tradicionalnih pustnih skupin kot tudi v sodobnih pustnih likih, ki prikazujejo aktualne družbene, gospodarske in politične razmere. Na razstavi je na izbranih primerih predstavljeno tudi sodobno maskiranje v Sloveniji: potek pustnega dogajanja, izkazovanje pripadnosti, kaj je »očem skrito« oz. česa obiskovalci ne vidijo, kaj se dogaja v času razPUSTa ter kakšnim spremembam je mogoče slediti v zadnjih desetletjih. 

------------------------------------------------------------------------------

Napovedujemo prve vodene oglede razstave Maske: Od rituala do karnevala:
-    Četrtek, 22. januar ob 18.00: Vodeni ogled z avtorsko ekipo razstave
-    Nedelja, 8. februar ob 16.00:  Ob Slovenskem kulturnem prazniku se bodo avtorjem razstave na vodenem ogledu pridružili Cerkljanski laufarji, ki sodijo med bolj znane pustne skupine pri nas. Njihova posebnost in prepoznavnost so naličja iz lipovega lesa in raznolike oprave iz naravnih materialov
-    Četrtek, 12. februar ob 18.00: Vodeni ogled z avtorsko ekipo razstave

FOTOGRAFIJE: https://filesender.arnes.si/?s=download&token=cd2625e3-af6e-414b-905c-aca6924d635f 
1. Maska ta terjast, Cerkljanski laufarji, Cerkno, 1938, iz zbirk SEM, foto: Tomo Jeseničnik
2. Ta grd, Ravenski pustovi, Drežniške Ravne, 1985, iz zbirk SEM, foto: Tomo Jeseničnik
3. Maska bitja Rangda, Indonezija, Bali, 20. stoletje, iz zbirk SEM, foto: Tomo Jeseničnik
4. Slika Pust v Zagorici, olje, platno, lesonit, 290 x 141 cm, avtor: Tone Kralj, Zagorica, 1962, iz zbirk SEM, foto: Tomo Jeseničnik
5. Rusa, Markovci, 40. leta 20. stoletja, iz zbirk SEM, foto: Tomo Jeseničnik
6. Utrinek z razstave Maske: Od rituala do karnevala, foto: Jan Simončič
7. Utrinek z razstave Maske: Od rituala do karnevala, foto: Jan Simončič
8. Utrinek z razstave Maske: Od rituala do karnevala, foto: Jan Simončič
9. Utrinek z razstave Maske: Od rituala do karnevala, foto: Jan Simončič

KONTAKTI

Avtorska ekipa: mag. Adela Pukl (M: 040 722 909, E: adela.pukl@sem.si), mag. Anja Jerin (anja.jerin@sem.si), Miha Špiček (miha.spicek@sem.si) 

Služba za komuniciranje: mag. Maja Kostric Grubišić (M 040 187 920, E: maja.kostric@sem.si) in Živa M. Brecelj (M 041 519 215, E:, ziva.brecelj@sem.si); info@sem.si