Razstava temelji na zbirki predmetov in fotografskem arhivu z območja nekdanje nemške in kasneje angleške kolonije Tanganjike, današnje Tanzanije. Predmeti z razstave so del zapuščine Antonije Grom in njenega sina Stanka.

Antonija Grom z Vrhnike je zaradi službe leta 1930 odšla v Afriko in v Tanganjiki ostala deset let. Leta 1937 se ji je pridružil sin Stanko, ki je v Tanganjiki ostal do leta 1962. Oba sta bila zaposlena v švicarskem podjetju na plantaži sisala, ki so ga gojili za izdelavo vrvi. Leta 1948 se je Stanko Grom preselil v mesto Mpanda, kjer je v rudniku svinca dobil delo vodje lesnega oddelka. Leta 1956 se je preselil v okrožje Chunya v jugozahodni Tanganjiki in se zaposlil v gradbeništvu. Zaradi takratnih političnih sprememb v Tanganjiki se je leta 1962 vrnil domov na Vrhniko. S seboj je prinesel več kot 4.000 enot svojega obsežnega fotografskega gradiva z delovnih lokacij, kar daje zbirki pomemben dokumentarni pečat. Poleg predmetov, ki jih je zbiral na terenu, zbirka vključuje tudi njegove osebne predmete iz obdobja bivanja v Tanzaniji. SEM je celotno zbirko Stanka Groma pridobil leta 2025. 

Za globlje razumevanje konteksta in pomena zbirke se je SEM povezal s tanzanijskim kustosom in umetnikom Eliabujem Mbonimpo iz Regionalnega muzeja in kulturnega centra Iringa Boma. S soavtorico razstave dr. Tino Palaić, kustosinjo v SEM, sta že leta 2024 zasnovala projekt skupnega raziskovanja Gromove zbirke. Posebej ju je zanimalo osvetljevanje kolonialnih sledi nemškega in britanskega imperija v Tanzaniji, ki so se z zapuščino družine Grom ohranile v Sloveniji. Eliabu Mbonimpa je obiskal ključne lokacije Gromovega delovanja ter od domačinov zbral pričevanja o kolonialnem izkoriščanju na plantaži sisala v Kizengiju ter v rudniku svinca v Mpandi. Njegovo terensko delo je pomembno prispevalo k sodobnemu pogledu na zbirko. 

Na razstavi je poleg predmetov in fotografskega gradiva iz zapuščine družine Grom na ogled tudi kratki film Po sledeh Stanka Groma in tanzanijske dediščine, ki ga je Eliabu Mbonimpa posnel med raziskovanjem v Tanzaniji in v SEM. Film dopolnjujejo arhivske fotografije Stanka Groma. Del razstave je posvečen avtorjevi refleksiji o sodobni Tanzaniji. Z risbami kritično naslavlja kolonialno preteklost in njene posledice, opozarja pa tudi na razpetost tanzanijske mlajše generacije med dediščino in izzivi sodobne družbe. 

Slovenski etnografski muzej s sodobnimi pogledi iz Tanzanije in medinstitucionalnim povezovanjem prinaša nova spoznanja. Zbirka Stanka Groma ni predstavljena le kot zgodovinski dokument, temveč kot pomembno stičišče spomina in dekolonizacije vednosti.

Razstava je nastala v sklopu projekta Sledenje kolonializmu: Tanzanijska zbirka v Sloveniji. Vodila ga je kustosinja SEM dr. Tina Palaić, ki je tudi avtorica razstavnega koncepta. Eliabu Mbonimpa je na podlagi svoje terenske raziskave prispeval razstavna besedila in video, skrbnik tanzanijske zbirke v SEM dr. Marko Frelih pa je osvetlil njen nastanek in pot v muzej. Avtorica vizualne podobe in grafičnega oblikovanja je Melissa Cerić.

____________________________________________________________________________________________________________
Projekt Sledenje kolonializmu: Tanzanijska zbirka v Sloveniji izvaja SEM v okviru pobude TheMuseumsLab CollabFund, ki jo financirata Kulturstiftung des Bundes (Nemška zvezna kulturna fundacija) in Beauftragter der Bundesregierung für Kultur und Medien (Pooblaščenec nemške zvezne vlade za kulturo in medije).