Migracije
Slovenski etnografski muzej kot prostor dialoga med kulturami je v tem zgodovinsko prelomnem času poklican in kliče k spoznavanju in razumevanju dogajanj v naši družbi. Ta čas nas sili, da ponovno razmislimo o razmerju med univerzalno človeškostjo in kulturno raznolikostjo in se vprašamo kaj nas bolj druži kot loči?
K razmisleku o teh vprašanjih vabimo obiskovalce muzeja na štirih gostujočih razstavah, kjer dajemo glas in prostor ljudem, ki so sami na tak ali drugačen način vključeni v procese migracij.
Razstave Podobe enakosti, MIGRACIJE – Ljubezen – Izginjajoči – Dobrodošel si, Migracije in mladi ter Projekt Čakajoči so zasnovali in pripravili: Zavod APIS, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje (Oddelek za kiparstvo) ter Muzej premoderne umetnosti.
SEM beleži in raziskuje odhajanja in prihajanja iz in v ta geografski prostor tudi na svoji stalni razstavi Jaz, mi in drugi (predvsem v razdelku Čez meje domačega kraja – moja odhajanja), s svojim Kustodiatom za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij v Sloveniji in s prihajajočo razstavo Slovenska srečevanja z Afganistanom.
Podobe enakosti
Fotografska razstava »Podobe enakosti« prikazuje fotozgodbe, ki so jih ustvarile v Sloveniji živeče migrantke in Rominje iz Gruzije, Ukrajine, Rusije, Srbije in Nemčije. Zgodbe predstavljajo njihove izkušnje z migracijo in z izzivi novega življenja, ki so si ga ustvarile v Slovenji. Nastale so v okviru usposabljanja, namenjenega krepitvi vloge in moči migrantskih in romskih žensk. Avtorice je fotografsko vodila Manca Juvan, strokovno podporo jim je nudila dr. Mirjam Milharčič Hladnik, za zasnovo in vodenje projekta pa je poskrbela Romana Zajec iz Zavoda APIS.
Projekt Podobe enakosti je sofinanciralo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Fotografija: ©2015 Nino Bektashashvili
MIGRACIJE – Ljubezen – Izginjajoči – Dobrodošel si
Transmedijska razstava »MIGRACIJE – Ljubezen – Izginjajoči – Dobrodošel si« raziskuje razloge za migracije tako Slovencev v tujino, kot tujih državljanov v Slovenijo. Fotografi Manca Juvan, DK in Fernanda Prado Verčič preko umetniškega izraza raziskujejo in vzpostavljajo prostor za afirmativno percepcijo migracij in migrantov. Razstavo fotografij dopolnjujejo video vsebine, dostopne na pametnih mobilnih telefonih preko tehnologije NFC in na spletni strani projekta www.migracije.si.
Razstava je projekt Zavoda APIS v partnerstvu z Inštitutom za transmedijski dizajn in je delno financirana s strani Ministrstva za kulturo RS.
Fotografija: ©2014 Manca Juvan
Migracije in mladi
Fotografsko razstavo "Migracije in mladi" so pripravili na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo z dijaki četrtega letnika, pod mentorstvom Mance Juvan. Fotografske serije dopolnjujejo razstavi Migracije in Podobe enakosti, saj dijaki tematsko obravnavajo izkušnje mladih migrantov, na kar omenjeni razstavni seriji nista posebej osredotočeni. Mentorica je začutila, da gre za lepo priložnost, kako v trenutno zelo aktualno zgodbo vpeljati mlade, jih angažirati pri raziskovanju migracijskega vprašanja ter jim ponuditi možnost za deljenje izkušnje. Prav iz tega stališča se zdi tako pri obravnavanju migrantske tematike kot tudi pri deljenju informacij in ozaveščanju širše javnosti, zelo pomembna vključitev mladih, ki jih omenjene serije tudi bolj neposredno nagovarjajo.
Avtorji: Manca Borštnar, Andraž Fijavž Bačovnik, Nina Kranjc, Tin Meštrovič Silvaši, Kristina Žetko.
Fotografija: ©2015 Tin Meštrović Silvaši
Čakajoči
Projekt »Čakajoči« (prostorska postavitev v javnem prostoru)
Razstavo so leta 2010 pripravili študentje 4. letnika kiparstva (Katja Bogataj, Polona Černe, Pavel Ekrias, Neža Jurman, Ana Kerin, Miha Makovec, Barbara Pintar in Lan Seušek) na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje pod mentorstvom Alena Ožbolta v sodelovanju z Informacijsko pisarno EU parlamenta v Sloveniji.
»Je ulica, mestna ulica, torej zunaj, zunanji prostor in prehod od zunaj prek meje, vrat, vhoda do znotraj, notranjega dela hiše, do atrija. Gre za označitev meje, zidu. Omejevanje prehoda. Meje seveda niso le v glavah ljudi, so tudi konkretne, fizične in birokratske; meje so tudi iz papirja, pečatov, dovolilnic, ne le betonske ali železne.« Alen Ožbolt
V sodelovanju z ALUO/Oddelek za kiparstvo in Muzejem premoderne umetnosti.
