V okviru projektne teme Ustvarjalni dialog, ki jo soustvarjamo štirje partnerji projekta SWICH, v sodelujočih muzejih odpiramo svoje zbirke sodobnim umetnikom kot izvor navdiha za njihova umetniška dela ali projekte kulturne kritike.

Ta pristop pomeni, da v muzejih delimo avtoriteto z umetniki, obenem pa na ta način poskušamo v muzej pritegniti novo občinstvo. Kako muzeji, ki se ne ukvarjajo z umetnostjo, sodelujejo z umetniki?

Srečanje z naslovom Sodobna umetnost v ne-umetnostnih muzejih je 25. in 26. februarja 2016 organiziral Muzej evropskih in mediteranskih civilizacij – MuCEM (Musée des Civilisations de l'Europe et de la Méditerranée). Poleg vabljenih gostov iz drugih institucij smo dosedanje izkušnje s sodelovanjem z umetniki izmenjali projektni partnerji: predstavniki MuCEMa – torej organizatorja dogodka, predstavniki Muzeja sveta iz Dunaja (Weltmuseum Wien), Nacionalnega muzeja kultur sveta iz Leidena (National Museum of World Cultures) in predstavnici Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane. V partnerskih muzejih so se rezidence umetnikov že pričele, zato so udeleženci srečanja predstavili predvsem aktualne izkušnje v okviru projekta SWICH. V Slovenski etnografski muzej pa je umetnica Bianca Baldi prišla v mesecu aprilu, zato sta dr. Bojana Rogelj Škafar in Tina Palaić predstavili umetniške projekte, ki so bili dotlej izvedeni v muzeju, ter načrtovano rezidenco v okviru projekta SWICH. Njuno prezentacijo z mednarodnega srečanja si lahko ogledate tukaj. Izbor svojih dosedanjih del ter razmislek o sodelovanju s SEM je predstavila tudi umetnica Bianca Baldi.

V diskusiji smo odprli vprašanja pričakovanj umetnikov in muzejev v procesu sodelovanja, pomena umetniških interpretacij kot rezultat tega sodelovanja za muzej in njegove obiskovalce ter opozorili na različne metode umetnikov pri delu z zbirkami oziroma v muzejih. Nekateri umetniki delajo izključno z zbirkami, drugi se povezujejo z lokalno skupnostjo ali drugimi zainteresiranimi skupinami in skupaj z njimi ustvarjajo nove vsebine, nekateri umetniki pa – takšen je bil primer sodelovanja z umetnico v enem od partnerskih muzejev – delujejo izključno na ravni družbenih odnosov in spodbujanja refleksije lastnih pozicij v zasebnem življenju, organizaciji in širše v družbi. Udeleženci so predstavili izzive sodelovanja, ki se pojavljajo tako na strani umetnikov kot muzejev, ter izpostavili vprašanje novih oblik odnosov z obiskovalci, ki se lahko vzpostavijo na podlagi umetniških srečevanj z zbirkami.

Tina Palaić