Slovenski etnografski muzej

Številka revije 
Etnolog 9/1 (1999)
Strani 
145-162
Avtor 
Mateja Habinc
Članek v pdf obliki 
Prenesi pdf datoteko (1.15 MB)

Obiskovanje grobov in skrb zanje na primeru študije iz Brežic

Avtorica opisuje obiskovanje grobov in skrb zanje v obdobju koledarskega leta in tudi v obdobju življenjskega ciklusa posameznika. Obiskovanje grobov in skrb zanje sicer povezuje s pogrebi in tradicionalno določenim obdobjem žalovanja, a ju skuša raziskovati onkraj tega konteksta. Predpostavlja, da je pokopališče kot socialen (javen) in obenem zaseben prostor vključeno v vsakdanji način življenja večine. Avtorica je želela ugotoviti, katera dejanja, pričakovanja pa vrednote in drugo so bili značilni za preteklost in so še danes povezani z obiskovanjem grobov in skrbjo zanje. Njena metoda je etnografska. Terensko delo je bilo osredotočeno na Brežice, majhno mesto na jugovzhodu Slovenije. Raziskava je zajela obdobje tridesetih let tega stoletja do sedanjosti. Iz načina obiskovanja grobov in skrbi zanje je razvidno, da (živi in umrli) sorodniki delujejo kot hierarhičen sistem in da vedno obstajajo tudi razlike med grobovi. Ljudje hierarhično razporejajo najpomembnejše grobove sorodnikov in grobove družine kot gospodinjske enote. V tem kontekstu so avtorico zanimale odločitve izvršiteljev oporoke, povezave z lastništvom, vloga oporok, vplivi na spomine sorodnikov, njihova srečanja in prepiri med njimi. Avtorica v članku poskuša pojasniti, kaj skrb za grobove obsega in kako jo posamezniki dojemajo. Zanimal jo je tudi videz grobov in nagrobnikov, finančna struktura ter delitev skrbi za grobove med spoloma, pa čiščenje in okraševanje grobov itd. Posebno pozornost je posvečala tudi (v preteklosti) dnevu mrtvih, oziroma vseh svetih, ki je v Sloveniji javni praznik, ter cerkvenemu prazniku vseh vernih duš.