Praznovanje raznolikosti in enotnosti na Reunionu : prisotnost dveh diskurzov
Družbeni prostor Reuniona, otoka v Indijskem
oceanu, ki je danes francoski departma in regija, se je oblikoval ob
številnih migracijskih valovih iz Afrike, Azije in Evrope, ki so v
družbeno-zgodovinskem kontekstu francoskega kolonializma združevali ljudi
različnih kulturnih in družbenih okolij. Vsaka skupina je na svojevrsten
način glede na svoj izvor, status in pozicijo v družbi, v funkciji obdobja
in družbeno-ekonomskega konteksta po svojem prihoduprispevala k oblikovanju
reunionske družbe. Vsi ti pojavi interakcij med različnimi skupinami,
akulturacije, sposojanj, prilagajanj in zavračanj sov okviru kolonialne
družbe porodili kreolsko družbo. Danes smo priča dvema različnima
identitetnima diskurzoma: prvi se opira na zgodovino in različne izvore
prebivalstva ter temelji na kulturni pluralnosti ali
multikulturalizmu,drugi pa je diskurz o kreolskosti, ki služi združevalno v
odnosu do vseh Nereuniončanov, in velja kot sinonim za reunionsko. Ta
namreč skuša posplošiti identitetno vprašanje na otoku na celotno
prebivalstvo. Kaže se v opredeljevanju ŽkreolskegaŽ jezika, glasbe, hrane
ipd., pa tudi v uvedbi novih praznikov, ustanavljanju muzejev in programih
kulturne politike. Ob teh dveh diskurzih ali identitetnih pozicijah je
običajno prisoten še star kolonialni diskurz, ki prek asimilacijskih
modelov potiska v ospredje francoskost.