V prispevku je obravnavana prisotnost raziskav “sedanjosti” pri proučevanju oblačilne kulture na Slovenskem. Etnologi so se v svojih delih ukvarjali pretežno s preteklostjo, sodobnost pa so omenjali bolj ali manj mimogrede; ugotavljali so predvsem prenašanje starejših kulturnih sestavin v novejša obdobja, primerjali stanje nekoč in danes; intenzivnejše posvečanje sodobnosti je opazno pri vprašanjih povezanih z razvojem t. i. narodne noše. Slovenski etnografski muzej v zadnjih letih načrtno zbira oblačila, ki so bila predmet porabe potrošniške družbe; na razstavah se kaže interes za sodobnost, v publikacijah, ki izhajajo ob razstavah, pa je to manj opazno.