Prijazno vas vabimo na predstavitev nove dvojezične monografije Vizualiziranje nesnovne kulturne dediščine, ki jo bo predstavila glavna urednica Nadja Valentinčič Furlan,  kustodinja za etnografski film v SEM.

Slovenski etnografski muzej, Koordinator nesnovne kulturne dediščine v Sloveniji, je v Evropskem letu kulturne dediščine, ko praznujemo tudi deseto obletnico slovenske ratifikacije Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, izdal novo dvojezično monografijo Vizualiziranje nesnovne kulturne dediščine / Visualising Intangible Cultural Heritage. Knjiga po eni strani prinaša kritični strokovni in znanstveni vpogled v vizualizacijo nesnovne kulturne dediščine, posebno na filme, ki spremljajo nominacije na Unescove sezname te dediščine, po drugi strani pa lahko nosilci dediščine, stroka in snemalci iz člankov izluščijo najnovejša Unescova navodila in priporočila vizualne etnografije o izdelavi nominacijskih filmov. Opremljena je s 37 fotografijami nesnovne dediščine z vseh koncev sveta in je namenjena nosilcem in raziskovalcem nesnovne kulturne dediščine, avtorjem filmov in filmskim producentom, fotografom, vsem, ki jih zanimajo načini vizualizacije, ter še posebno tistim, ki so vpeti v Unescovo paradigmo varovanja na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

O vsebini knjige:
Monografija prinaša raziskave nominacijskih filmov s strani avtorjev, ki sodelujejo pri njihovi produkciji ali te filme obdelujejo in vrednotijo v Unescovih okvirih. Nadja Valentinčič Furlan, sicer kustodinja za etnografski film v SEM, v članku Filmi o nesnovni kulturni dediščini: Govoriti za, govoriti o, govoriti z ali govoriti ob analizira glasove, avtoriteto in avtorstvo v nominacijskih filmih ter udeležbo nosilcev dediščine. Dr. Albert van der Zeijden, zgodovinar z Nizozemskega centra za nesnovno kulturno dediščino, v prispevku Participativni pristop k vizualiziranju mlinarjeve obrti kot študijo primera predstavi izdelavo filma za prvo nizozemsko nominacijo na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Hugues Sicard, inženir informacijskega upravljanja iz Unescove Sekcije za nesnovno kulturno dediščino v Parizu, v članku Vloga avdiovizualnega gradiva pri nominiranju nesnovne kulturne dediščine na Unescove sezname in njeni promociji kritično povzema razvoj postopkov za oddajo nominacijskih filmov, njihovo vrednotenje in različne rabe. Mag. Saša Srećković, etnolog in antropolog ter član Unescovega Ocenjevalnega telesa, v prispevku Nominacijski filmi za Unescove sezname nesnovne kulturne dediščine: Trendi, priložnosti in izzivi ovrednoti nominacijske filme elementov, ki so bili na Unescove sezname nesnovne dediščine sprejeti leta 2017, med drugim tudi z vidika specifik posameznega seznama.

Etnologinja in folkloristka dr. Miglena Ivanova, ki je vpeta v postopke varovanja nesnovne kulturne dediščine v Bolgariji, v članku Več kot dokumentacija in ilustracija: Fotografija na področju varovanja nesnovne kulturne dediščine razišče raznovrstne vloge fotografije pri raziskovanju, varovanju in promociji dediščine, ter pri dokumentiranju soglasja nosilnih skupnosti k nominaciji in v medkulturni komunikaciji na spletnih omrežjih. Arheologinja, etnologinja in raziskovalka umetnosti dr. Ewa Klekot v prispevku Keramična proizvodnja kot nesnovna kulturna dediščina in njena vizualizacija obravnava različne oblike vizualizacije dediščine in industrijsko proizvodnjo keramike v tovarni finega porcelana v poljskem Ćmielówu. Sama ni dejavna pri varovanju nesnovne dediščine, zato neobremenjena z Unescovo paradigmo odpira vprašanje, ali je možno utelešeno znanje in veščine tovarniških delavcev razglasiti za dediščino.

Vsi članki poudarjajo participacijo nosilcev dediščine pri njeni vizualizaciji, kar je v skladu s metodami in etiko vizualne antropologije in tudi s temeljnimi izhodišči Unescove politike varovanja nesnovne kulturne dediščine. Rdeča nit nekaterih člankov je spoznanje, da ljudje, katerih delovanje in raziskovanje temeljita na besedilih, filmov pogosto ne cenijo in morda tudi ne znajo vrednotiti. Preseganje specifičnih branj, povezovanje medijskih kanalov, posredovanje med pripadniki »besedilne«, »vizualne« in »avdiovizualne« skupnosti ter izboljšanje njihovega medsebojnega razumevanja so zato med cilji, ki jih urednica ubesedi v uvodniku. Seveda pa knjiga poleg tega prinaša tudi povsem praktične koristi, kot so širše razumevanje vseh vrst vizualnega upodabljanja, notranji vpogled v obravnavo, vrednotenje in uporabo nominacijskih filmov, navsezadnje pa je iz člankov mogoče izluščiti tudi najnovejša Unescova priporočila o izdelavi nominacijskih filmov.  

Knjigo je uredila Nadja Valentinčič Furlan, članke sta recenzirali dr. Mirela Hrovatin (Hrvaška) in dr. Antigoni Polyniki (Ciper). Prevodi v angleščino in jezikovni pregled angleških besedil so delo Davida Limona; prevode v slovenščino Igorja Kafola, Bernarde Potočnik in Nadje Valentinčič Furlan je jezikovno pregledala Irena Destovnik. Pri oblikovanju in prelomu knjige je oblikovalka Ana Destovnik sledila postavitvi prve knjige. Knjigo je založil Slovenski etnografski muzej, zanj dr. Tanja Roženbergar, v nakladi 500 izvodov jo je natisnil T2 studio, d. o. o. Izšla je s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Slovenske nacionalne komisije za Unesco ter v sodelovanju z Regionalnim centrom za varovanje nesnovne kulturne dediščine v Jugovzhodni Evropi pod pokroviteljstvom Unesca.
_______
Kako aktualne so obravnavane tematike v monografiji, dokazuje tudi prevod prve knjige iz cikla vizualizacije z naslovom Dokumentiranje in predstavljanje nesnovne kulturne dediščine s filmom / Documenting and Presenting the Intangible Cultural Heritage on Film (SEM 2015) v kitajski jezik. Center kitajskega spomina pri Narodni knjižnici Kitajske Knjigo jo je izdal v nakladi 2000 izvodov, javno so jo predstavili v četrtek, 20. septembra 2018, na drugem Forumu strokovnjakov s področja nesnovne kulturne dediščine Kitajske ter srednje in vzhodno evropskih držav (The second China & Central and Eastern European Country’s ICH Expert Forum), v kitajskem mestu Hangzhou.

Knjigo so predstavili koordinator prevodnega projekta in avtor kitajskega predgovora Tian Miao iz Centra kitajskega spomina, direktorica SEM dr. Tanja Roženbergar kot predstavnica založnika, avtorica enega od člankov, hrvaška etnologinja dr. Mirela Hrovatin in prevajalca.