V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo eno najstarejših mask (obrazno naličje) Ravenskih pustov iz 50-ih let 20. stoletja (najstarejše znano naličje je iz leta 1915, ki ga hranijo v Tolminskem muzeju).

Leta 2019 smo nadaljevali z dopolnjevanjem predmetov v zbirki pustne maske in s finančno podporo Ministrstva za kulturo kupili tri nove pustne oprave: ta lepo in ta lepega ter ta grdega.

Ravenski pust je pustna šega v Drežniških Ravnah, Magozdu in Jezercih. Po pripovedovanju starejših vaščanov je šega stara več kot sto let in naj bi predstavljala staro pogansko ženitev. Vsako leto se teden dni pred pustno soboto našemijo polnoletni neporočeni fantje iz domačih vasi, ki so del fantovske skupnosti. Sprejem v fantovsko skupnost poteka decembra na eno zadnjih sobot v letu, ko si fantje razdelijo pustne vloge.

Pustni sprevod se deli na tri dele: ta lepi, ta grdi in tisti s posebnimi vlogami. Sprevod ta lepih sestavljajo: vozač sprevoda, harmonikaš, bobnar, ta lepa dva, ki predstavljata ženina in nevesto, ter ta stara dva, ki predstavljata mamo in »tata« vseh pustov. Glavna naloga ta grdih je preganjanje otrok, da lahko sprevod ta lepih nemoteno obiskuje domačije. Med posebnimi vlogami najdemo žandarja, ravbarja, Rezjana, lovca, kmeta, kmetico in nosača ta slamnatega.

Med pustovanjem je pomembno, da nihče ne ve, kdo nosi katero masko, zato imajo obraze ves čas zakrite, ob vstopanju v hiše se smejo odkriti le ta lepi. Sprevod obišče vse hiše v vaseh, razen tistih, kjer je v preteklem letu kdo umrl. Sprevod po vaseh se zaključi s popoldanskim nastopom na vaškem trgu v Drežniških Ravnah, Ravenski pust pa na pustni torek zvečer s pokopom pusta.  

Ravenski pust, značilna pustna šega v vaseh pod Krnom, je skupaj z Drežniškim pustom od leta 2012 vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine. Zanjo velja močno tradicijsko izročilo, zaradi katerega fantovska skupnost, ki je nosilec šege, v svoje vrste ne sprejema žensk in poročenih moških. Potek pustnega dogajanja ter pomen in vloga vsakega lika so točno določeni.