Strokovno srečanje: Umetna inteligenca v muzejih, arhivih in knjižnicah
Ljubljana, 10. november 2025
V nedeljo, 10. novembra 2025, je v prostorih Zgodovinskega arhiva Ljubljana potekalo pomembno medpanožno srečanje z naslovom UI v kultUrI – umetna inteligenca v muzejih, arhivih in knjižnicah. Dogodek so skupaj organizirali Slovensko muzejsko društvo, Arhivsko društvo Slovenije in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
Srečanje je povezalo strokovnjake iz različnih delov kulturnega sektorja ter jim ponudilo priložnost za izmenjavo znanj in izkušenj o implementaciji umetne inteligence v dediščinskih ustanovah. Udeleženci so se lahko dogodka udeležili tudi v spletnem okolju, kar je omogočilo širšo dostopnost strokovne vsebine.
Mednarodni pogled na UI v kulturnih ustanovah
Posebno pozornost je pritegnil nastop mednarodnih predavateljev. Gene Tan, glavni knjižničar singapurskega nacionalnega knjižničnega odbora in vodja razvojnega projekta LAB25, je predstavil transformativno vizijo za knjižnice in arhive ter delil bogate izkušnje iz projektov obeležitve pomembnih državnih obletnic v Singapurju.
Ines Cvelbar Bek, generalna sekretarka mednarodnega konzorcija AI4LAM (Artificial Intelligence for Libraries, Archives and Museums), je osvetlila vlogo kulturnih ustanov v novem tehnološkem okolju. Poudarila je pomen zanesljivih in verodostojnih podatkov, ki jih lahko kulturne ustanove ponudijo za razvoj sistemov umetne inteligence.
Sara Gabay, vodja dela s strankami pri READ-COOP, je predstavila platformo Transkribus, ki revolucionira delo s historičnimi rokopisi.
Slovenski prispevki k razvoju UI v kulturi
Slovensko perspektivo so osvetlili ugledni domači strokovnjaki:
Dr. Alenka Kavčič-Čolič iz Narodne in univerzitetne knjižnice je delila svoje večletne izkušnje z razvojnimi projekti ter predstavila vlogo NUK pri raziskavah in varstvu digitalne dediščine.
Ajda Preradović, razvijalka aplikacij v NUK, je predstavila praktične rešitve in uporabno vrednost umetne inteligence v knjižničnih storitvah in delovnih procesih.
Dr. Tatjana Hajtnik z Arhiva Republike Slovenije je predstavila izkušnje s področja elektronskih arhivov in dolgoročne hrambe digitalnega gradiva.
Sebastjan Knific iz Muzeja novejše zgodovine Celje je spregovoril o sodobnih pristopih k interpretaciji dediščine in uporabi UI v muzejskem delu.
Igor Filipič iz Nadškofijskega arhiva Maribor je predstavil inovativen projekt Heronimus Mariborski – pogovornega asistenta, ki uporabnikom pomaga pri iskanju arhivskega gradiva.
Prispevke so zaokrožili še Damjana Šmajdek, predsednica ZBDS, ter Urban Vovk, urednik digitalnih vsebin v Centralni ekonomski knjižnici, ki se osredotoča na krepitev digitalnih kompetenc knjižničarjev.
Pomen sodelovanja
Srečanje je pokazalo, kako pomembno je medpanožno povezovanje pri soočanju z izzivi digitalne transformacije. Umetna inteligenca prinaša tako priložnosti kot izzive – od avtomatizacije katalogizacije do etičnih vprašanj, od izboljšane dostopnosti gradiva do tveganj pri kakovosti metapodatkov.
Udeleženci so poudarili, da morajo kulturne ustanove pri vpeljevanju novih tehnologij ohranjati kritičen pristop, strokovnost in odgovornost do kulturne dediščine. Hkrati pa je jasno, da UI predstavlja pomembno orodje, ki lahko pomembno prispeva k boljši dostopnosti in ohranjanju kulturne dediščine za prihodnje generacije.
Vsi udeleženci so prejeli potrdilo o udeležbi na tem pomembnem strokovnem dogodku, ki je postavil temelje za nadaljnje sodelovanje in izmenjavo dobrih praks med slovenskimi dediščinskimi ustanovami.
Za dodatne informacije o dogodku se obrnite na organizatorje preko kontaktnega e-naslova, objavljenega na spletni strani ZBDS.
Povezava na programsko orodje Sora 2