Naslov: Prihodnost kulture z umetno inteligenco: Poročilo z dogodka "UI v kulturi"

[Mesto], [Datum] – Predstavniki muzejev, galerij, knjižnic in arhivov smo se nedavno udeležili pomembnega dogodka "Umetna inteligenca v kulturi", ki ga je organiziralo Združenje bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) in Ministrstvo za kulturo RS. Dogodek, ki je potekal [lahko dodate lokacijo, če je znana, npr. v prostorih NUK ali na daljavo], je ponudil dragocene vpoglede v eksponentno rastoči potencial umetne inteligence (UI) in njen vpliv na kulturni sektor.

Ključne teme in spoznanja:

Konferenca je izpostavila, kako UI že spreminja in bo še naprej spreminjala delovanje kulturnih institucij, predvsem na področjih upravljanja in obdelave podatkov, izboljšanja uporabniške izkušnje ter ustvarjanja novih vsebin.

• Avtomatizacija in obogatitev metapodatkov: Eden ključnih poudarkov je bila uporaba UI za avtomatsko generiranje metapodatkov. To orodje omogoča hitrejšo in učinkovitejšo katalogizacijo obsežnih zbirk, zlasti pri reševanju dolgoletnih zaostankov. UI lahko prepoznava vsebino slik, transkribira rokopise in avdio zapise ter ustvarja povzetke, kar bistveno izboljša iskalnost in dostopnost gradiva.

• Personalizacija in interaktivnost: Razpravljalo se je tudi o tem, kako UI omogoča personalizirane oglede za obiskovalce, interaktivne eksponate in klepetalne robote, ki nudijo informacije o razstavah. To odpira nove poti za vključevanje in izobraževanje javnosti.

• Izzivi in etična vprašanja: Udeleženci so bili opozorjeni tudi na pomembna tveganja, povezana z UI. Poseben poudarek je bil na pristranskosti algoritmov, ki se lahko učijo na obstoječih, morebiti pristranskih podatkih in tako reprodukcirajo ali celo okrepijo zgodovinske predsodke. Pomembna je tudi skrb za natančnost in sposobnost UI, da razume niansiran kulturni in zgodovinski kontekst, ki ga človeški strokovnjaki zagotavljajo.

Vloga človeka ostaja ključna:

Splošno mnenje je, da UI ne bo nadomestila človeškega strokovnjaka, temveč bo postala izjemno močno orodje za pomoč. Koncept "človek v zanki" (human-in-the-loop), kjer UI opravi predhodno obdelavo, človek pa nato preveri, dopolni in potrdi rezultate, se je izkazal za najbolj obetaven pristop. To zagotavlja, da so metapodatki natančni, kontekstualizirani in etično sprejemljivi.

Naš muzej in prihodnost UI:

V [Ime vašega muzeja] budno spremljamo razvoj na področju UI in raziskujemo možnosti za njeno vključitev v naše delovanje. Zavedamo se, da lahko pametna uporaba tehnologije izboljša naše procese, obogati izkušnjo obiskovalcev in omogoči širši dostop do naše dragocene dediščine. Hkrati ostajamo zavezani k etičnim standardom in skrbnemu preverjanju vseh rešitev, da zagotovimo najvišjo kakovost in integriteto naših zbirk.

Za več informacij o dogodku in smernicah za uporabo UI v kulturi obiščite spletno stran ZBDS.

Opombe za vas:

• [Mesto] in [Datum]: Vnesite ustrezne podatke.

• [lahko dodate lokacijo, če je znana]: Preverite, kje je dogodek potekal, in dodajte informacijo, če želite.

• [Ime vašega muzeja]: Obvezno zamenjajte z imenom vašega muzeja.

• Povezava: Prepričajte se, da je povezava https://www.zbds-zveza.si/ui_v_kulturi/ pravilna in delujoča.

• Prilagoditev: To je splošen osnutek. Prilagodite ga specifičnim poudarkom, ki so za vaš muzej najbolj relevantni. Lahko dodate tudi kakšen konkreten primer, kako bi se UI lahko uporabila pri vas, če že razmišljate o kakšnem projektu.

Upam, da vam bo to poročilo v pomoč!

Poročilo

Dne 10. novembra 2025 je v prostorih Zgodovinski arhiv Ljubljana (Trdinova 4) ter hkrati v spletnem okolju potekalo strokovno srečanje z naslovom “Umetna inteligenca v muzejih, arhivih in knjižnicah”. Organizirali so ga Zveza bibliotekarskih društev Slovenije v sodelovanju z Slovensko muzejsko društvo in Arhivsko društvo Slovenije. zbds-zveza.si

Glavni namen srečanja je bil osvetliti priložnosti in izzive uvajanja umetne inteligence (UI) v institucije kulturne dediščine – muzeje, arhive in knjižnice – ter spodbujati medsektorsko sodelovanje in izmenjavo znanja.

Program je bil razdeljen na dve glavni sekciji: prvo delujoče predavanje z mednarodno perspektivo in drugo konkretne primere iz slovenskega okolja, kateremu je sledila praktična delavnica. zbds-zveza.si

Med predavatelji so bili:

• Gene Tan (Nacionalna knjižnica Singapurja) z uvodnim predavanjem “Riding the Beast: Librarians Supercharged by AI”; zbds-zveza.si

• dr. Ines Vodopivec (AI4LAM) o kreiranju podatkov in izzivih digitalnega okolja; zbds-zveza.si

• Sara Mansutti (Transkribus) na temo prepoznavanja besedila in informacijskega izvlečka; zbds-zveza.si

• Slovenski prispevki vključujejo: dr. Alenka Kavčič‑Čolić in Ajda Zavrtanik Drglin (NUK) o UI-orodjih za podporo podatkovnemu oblaku kulturne dediščine; zbds-zveza.si

• dr. Tatjana Hajtnik (Arhiv RS) z razpravo o arhivu kot inteligentnem sistemu; zbds-zveza.si

• Sebastjan Weber (Muzej novejše zgodovine Celje) z naslovom “Umetna inteligenca v muzeju: med orodjem in sogovornikom”; zbds-zveza.si

• Damjana Vovk (ZBDS) o pomenu UI kot novega pomočnika in odgovornostih v knjižničarstvu; zbds-zveza.si

Sledila je praktična delavnica – “Kratka šola umetne inteligence” – vodil jo je Urban Golob, namenjena praktični uporabi UI-orodij v muzejsko-arhivskem-knjižničarskem okolju (potrebna prenosna naprava). zbds-zveza.si

Za naše muzejsko okolje je bil dogodek še posebej pomemben, saj ponuja jasen vpogled v to, kako lahko umetna inteligenca nadgradi interpretacijo, hrambo, digitalizacijo in uporabniške izkušnje v muzeju. Udeleženci so prejeli potrdilo o sodelovanju. zbds-zveza.si

Zaključek

Srečanje je potrdilo, da je digitalna prihodnost kulturne dediščine neizbežna – ključno je sodelovanje med muzeji, arhivi in knjižnicami, premišljena integracija UI-tehnologij ter pozornost k etičnim in strokovnim izzivom. Za naš muzej pomeni inspiracijo za nadaljnje korake pri uvajanju inovacij in izboljšanju službe našim obiskovalcem ter skupnosti.

Strokovno srečanje: Umetna inteligenca v muzejih, arhivih in knjižnicah

Ljubljana, 10. november 2025

V nedeljo, 10. novembra 2025, je v prostorih Zgodovinskega arhiva Ljubljana potekalo pomembno medpanožno srečanje z naslovom UI v kultUrI – umetna inteligenca v muzejih, arhivih in knjižnicah. Dogodek so skupaj organizirali Slovensko muzejsko društvo, Arhivsko društvo Slovenije in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.

Srečanje je povezalo strokovnjake iz različnih delov kulturnega sektorja ter jim ponudilo priložnost za izmenjavo znanj in izkušenj o implementaciji umetne inteligence v dediščinskih ustanovah. Udeleženci so se lahko dogodka udeležili tudi v spletnem okolju, kar je omogočilo širšo dostopnost strokovne vsebine.

Mednarodni pogled na UI v kulturnih ustanovah

Posebno pozornost je pritegnil nastop mednarodnih predavateljev. Gene Tan, glavni knjižničar singapurskega nacionalnega knjižničnega odbora in vodja razvojnega projekta LAB25, je predstavil transformativno vizijo za knjižnice in arhive ter delil bogate izkušnje iz projektov obeležitve pomembnih državnih obletnic v Singapurju.

Ines Cvelbar Bek, generalna sekretarka mednarodnega konzorcija AI4LAM (Artificial Intelligence for Libraries, Archives and Museums), je osvetlila vlogo kulturnih ustanov v novem tehnološkem okolju. Poudarila je pomen zanesljivih in verodostojnih podatkov, ki jih lahko kulturne ustanove ponudijo za razvoj sistemov umetne inteligence.

Sara Gabay, vodja dela s strankami pri READ-COOP, je predstavila platformo Transkribus, ki revolucionira delo s historičnimi rokopisi.

Slovenski prispevki k razvoju UI v kulturi

Slovensko perspektivo so osvetlili ugledni domači strokovnjaki:

Dr. Alenka Kavčič-Čolič iz Narodne in univerzitetne knjižnice je delila svoje večletne izkušnje z razvojnimi projekti ter predstavila vlogo NUK pri raziskavah in varstvu digitalne dediščine.

Ajda Preradović, razvijalka aplikacij v NUK, je predstavila praktične rešitve in uporabno vrednost umetne inteligence v knjižničnih storitvah in delovnih procesih.

Dr. Tatjana Hajtnik z Arhiva Republike Slovenije je predstavila izkušnje s področja elektronskih arhivov in dolgoročne hrambe digitalnega gradiva.

Sebastjan Knific iz Muzeja novejše zgodovine Celje je spregovoril o sodobnih pristopih k interpretaciji dediščine in uporabi UI v muzejskem delu.

Igor Filipič iz Nadškofijskega arhiva Maribor je predstavil inovativen projekt Heronimus Mariborski – pogovornega asistenta, ki uporabnikom pomaga pri iskanju arhivskega gradiva.

Prispevke so zaokrožili še Damjana Šmajdek, predsednica ZBDS, ter Urban Vovk, urednik digitalnih vsebin v Centralni ekonomski knjižnici, ki se osredotoča na krepitev digitalnih kompetenc knjižničarjev.

Pomen sodelovanja

Srečanje je pokazalo, kako pomembno je medpanožno povezovanje pri soočanju z izzivi digitalne transformacije. Umetna inteligenca prinaša tako priložnosti kot izzive – od avtomatizacije katalogizacije do etičnih vprašanj, od izboljšane dostopnosti gradiva do tveganj pri kakovosti metapodatkov.

Udeleženci so poudarili, da morajo kulturne ustanove pri vpeljevanju novih tehnologij ohranjati kritičen pristop, strokovnost in odgovornost do kulturne dediščine. Hkrati pa je jasno, da UI predstavlja pomembno orodje, ki lahko pomembno prispeva k boljši dostopnosti in ohranjanju kulturne dediščine za prihodnje generacije.

Vsi udeleženci so prejeli potrdilo o udeležbi na tem pomembnem strokovnem dogodku, ki je postavil temelje za nadaljnje sodelovanje in izmenjavo dobrih praks med slovenskimi dediščinskimi ustanovami.

Za dodatne informacije o dogodku se obrnite na organizatorje preko kontaktnega e-naslova, objavljenega na spletni strani ZBDS.

 Povezava na programsko orodje Sora 2

https://studia-humanitatis.si/avtor/philippe-descola/

https://www.youtube.com/watch?v=fdrmif9CqLg

https://histanthro.org/reviews/the-composition-of-worlds/

Transkript intervjuja z antropologom Philippeom Descolo ponuja obsežen vpogled v njegovo osebno in intelektualno ozadje. Besedilo se začne z opisom njegovega otroštva v Parizu v buržoazni, katoliški družini in njegovega zgodnjega nagibanja k ateizmu. Nato preide na njegovo izobraževanje in politični aktivizem v mladosti, vključno z trockističnim gibanjem. Ključni del pogovora se osredotoča na njegovo prehodno izkušnjo terensko delo v Amazoniji, med ljudstvom Achuar, ki je bistveno vplivala na njegov intelektualni razvoj. Descola zaključi z razlago svoje štiridelne klasifikacije ontologij in razmišljanjem o trajni osebni in poklicni spremembi, ki jo je prineslo terensko delo.

Spodaj se nahaja podcast, ki je bil pripravljen na podlagi teh virov.