Pustne šege predstavljajo izredno raznoliko pustno dediščino Slovenije, za katero so značilna manjša lokalna pustovanja in karnevali.

Včasih  so se predvsem moški, danes pa se moški, ženske in otroci oblečejo v tradicionalne pustne oprave ter opravijo obhode po domači in sosednjih vaseh. Domačinom zaželijo dobro in rodovitno letino, s hrupom pa odganjajo vse slabo preteklega leta. Priprave na pust ponekod začnejo že decembra, za nekatere pa se pustni čas začne na svečnico (2. februarja) in traja vse do pepelnice (sreda po pustni nedelji), začetka postnega časa pred veliko nočjo.

Podobnost in različnost pustnih šeg, ki se ves čas spreminjajo in prilagajajo času in prostoru, sta v Sloveniji opazni na vsakem koraku. Ohranjanje pustne tradicije in zagotavljanje občutka za identiteto nosilcev in njihovega okolja omogočata predvsem prisotnost in živost pustnih šeg.