Slovenski etnografski muzej
Irene Rožman Pišek: Babice na razpotju zgodovine: Lik terenske babice od leta 1945 do poznih šestdesetih let. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo, 2025, 196 str.
Inja Smerdel: Jarmi: Zbirka Slovenskega etnografskega muzeja / Yokes: The collection of the Slovene ethnographic museum. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2024, 492 str.
Lea David: A victim’s shoe, a broken watch, and marbles: desire objects and human rights. New York: Columbia university press, 2025, 328 str.
Chiara Bortolotto: Will heritage save us? Intangible cultural heritage and the sustainable development turn. Cambridge idr.: Cambridge university press, 2025, 71 str.
Solidarnost skozi umetnost: zgodba Galerije za mir v Slovenj Gradcu
Motivika in simbolika kmečkih zibelk: pregled zibelk v muzejskih zbirkah na Slovenskem
Ohranjanje narave v kmetijski praksi – ovira, nuja ali priložnost?
Prispevek analizira predstave kmetov s Krasa in Ljubljanskega barja o »dobrem kmetu« in »dobri krajini« z namenom boljšega razumevanja njihovega odnosa do varstva narave v kmetijstvu. Sogovorniki so visoko vrednotili naravno in kulturno dediščino prostora, ki se ohranja predvsem z ekstenzivnimi praksami, a je za večino ideal predstavljalo intenzivno kmetijstvo. Sebe so prepoznavali kot skrbnike narave, vendar bolj v kontekstu ohranjanja narave, primerne za dolgoročno in ekonomsko uspešno kmetijsko pridelavo, redkeje pa za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst.
Vonjalne dimenzije nesnovne kulturne dediščine: analiza primerov praks in pomenov iz Registra nesnovne kulturne dediščine Slovenije
Članek predstavlja raziskavo o dimenzijah vonja v slovenskem Registru nesnovne kulturne dediščine, ki temelji na desetih terenskih intervjujih z nosilci posameznih enot nesnovne kulturne dediščine z vonjalnim značajem in analizi besedil vpisanih enot v register, ki vsebujejo podatke o vonjalnih praksah. Raziskava opozarja na pomembnost vonjav kot sestavnega dela nesnovne kulturne dediščine ter na pomen in izzive pri ohranjanju te razsežnosti dediščine. Rezultati potrjujejo, da so vonji pomembni za razumevanje tradicije, saj so del različnih dediščinskih praks in spominov nanje.
O razširjeni solidarnosti na primerih prehranjevanja, povezovanja z rastlinami in izmenjevanja dobrin
Prispevek razpravlja o vprašanju širine solidarnostnih mrež. Sledeč ekofeminističnemu pogledu, ki poudarja prepletenost ljudi in več-kot-človeškega, predpostavlja solidarnostno delovanje onkraj vrst in drugosti navkljub. Avtorica osvetli nekaj vidikov sonaravnega, regenerativnega in recipročnega delovanja na primeru izmenjevanja dobrin, povezovanja z rastlinami in prehranjevanja, s čimer prikaže, kako lahko tovrstna prizadevanja razumemo kot razširjanje solidarnosti.
