Članek temelji na redkem arhivskem gradivu, ki ga hranijo v Ruskem državnem arhivu književnosti in umetnosti (RGALI, Moskva). Opira se na terensko narodopisno gradivo I. I. Sreznjevskega, zbrano v času njegovega znanstvenega potovanja na Slovenskem leta 1841.
Članek se posveti fenomenu medčasja, torej vmesnega oziroma liminalnega časa, v katerem se siceršnja temporalnost preobrazi v nekaj novega, kvalitativno drugačnega. Avtor najprej predstavi, kako so se razumevanju medčasja med pandemijo covida-19 posvetili antropologinje in antropologi, nato pa opiše spominjanje in spreminjanje posameznika, ki je zaradi bolezni obtičal v dolgotrajni izolaciji.
Članek se z vpogledom v medijske objave in s pregledom različnih strokovnih objav ukvarja z izgorelostjo na delovnem mestu, predvsem z opredelitvami pojava in temami, ki so bile najpogosteje deležne raziskovalne pozornosti. Prikaže, da je izgorelost tudi na Slovenskem medikalizirana in da strokovna prizadevanja po sistemskih ukrepih za preprečevanje oziroma soočanje z izgorelostjo stremijo po stanju v razvitih severnoevropskih socialnih državah. Izpostavlja vidike izgorelosti, ki kličejo po njenih etnoloških oziroma (kulturno)antropoloških obravnavah, in predstavlja njihova izhodišča.
Materinjenje kljub svoji neločljivi vpletenosti v širše družbene procese razkriva vsakdanje odločitve in konkretne prakse posameznic in njihovih družin. Avtorico zanima ali in na kakšen način je čas lahko spolno zaznamovana kategorija v kontekstu materinjenja in družinskega življenja pri družinah, ki svoje otroke šolajo na domu. Z etnografskimi primeri pokaže, kako se individualne odločitve tovrstnih staršev oz.
Članek poskuša bralstvu predočiti ontološke osnove tradicionalnega kitajskega dojemanja časa, ki ni linearno, temveč ciklično in hkrati tesno povezano s človeškim izkustvom. Medtem ko je dinamika linearnosti v vsakem trenutku svojega obstoja edinstvena, se ciklični potek časa vsakič ko doseže svoj skrajni pol, vrne na svoj izvor. Zato vesoljstvo ni bilo ustvarjeno samo enkrat; neprestano se na novo ustvarja in hkrati izgineva v vsakem trenutku svojega bivanja.
