V branje ponujamo 31. letnik nove vrste Etnologa.
Od leta 1926, ko je Etnolog izšel prvič in nekaj čas izhajal kot Slovenski etnograf, potem pa spet Etnolog, je to že 82. letnik. Izšel je v času, ko življenje ljudi tako v Sloveniji kot drugod po svetu še vedno pogojuje covid-19, kar se kaže tudi v nekaterih objavljenih člankih.
V razdelku Raziskovalni pristopi in metode v sodobnem času Dan Podjed in Rajko Muršič pišeta o spremembah etnografije raziskovalk in raziskovalcev načina življenja med pandemijo covida-19. Pridobljene izkušnje vidita kot možnost za posodobitev, obogatitev in nadgradnjo etnografije s pomočjo digitalnih tehnologij. Mateja Habinc na osnovi raziskav študentov v času epidemije predstavlja izkušnje s telefonskimi in predvsem spletno posredovanimi videokonferenčnimi pogovori kot raziskovalnimi tehnikami dela in jih primerja s pogovori in terenskim delom v živo. Nataša Rogelja Caf in Špela Ledinek Lozej se ukvarjata s povezovanjem hoje in raziskovanja. Med drugim se sprašujeta o razmerju med hojo in opazovanjem z udeležbo, zanima ju uporabnost raziskovalne hoje in pisanja v etnologiji in antropologiji.
Razdelek Razprave prinaša tri članke, povezane z muzeji. Nena Židov piše o vplivu pandemije koronavirusa na delovanju muzejev po svetu in v Sloveniji. Mojca Ramšak se posveča vonju, pri čemer jo zanima, kako se ga loteva antropologija, kako ga obravnavajo nekateri z dediščino povezani dokumenti, in kako se dediščine vonja teoretično in praktično lotevajo muzeji. Nadja Valentinčič Furlan na osnovi konkretnih primerov razmišlja o vlogi filmov in nekaterih novejših medijev na etnoloških razstavah, pri čemer ponuja tudi vpogled v postmoderni epistemološki prelom v vizualni antropologiji in muzeologiji. Barbara Ivančič Kutin obravnava preobrazbo tolminske frike, jedi iz krompirja in sira, iz v preteklosti izrazito delovne jedi, v današnji simbol tolminskosti. Razdelek zaključuje članek Ivane Drakulić, ki raziskuje pomen igre in igrivosti med odraslimi.
Po daljšem času imamo v Etnologu razdelek Polemika, v katerem Katje Hrobat Virloget in Mihe Kozoroga soočata pogleda na staroverce, o katerih je Kozorog pisal v lanskoletnem Etnologu.
Etnomuzejske strani začenjamo s člankom Tine Palaić o odzivanju muzejev na podnebne spremembe. Na eni strani z umeščanjem te tematike v izobraževalne in razstavne projekte, po drugi strani pa z lastnim delovanjem oziroma zgledom (zmanjševanje odpadkov, recikliranjem, učinkovitim osvetljevanjem in ogrevanjem ipd.). Tanja Roženbergar predstavlja dve razstavi Slovenskega etnografskega muzeja, pri katerih je sodelovala kot vodja projekta (La Doctora) in soavtorica razstave (Vtisi 30). Marko Frelih predstavlja donacijo zakoncev Ravnik, večinoma gre za predmete iz Bolivije.
Objavljamo letno poročilo Anje Jerin o delovanju o delovanju muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine. Barbara Sosič piše o sodelovanju Slovenskega etnografskega muzeja pri projektu raziskovanja drežniških koz v Zgodnjem Posočju, Tanja Roženbergar pa o poskusu ponovne vzpostavitve Kustodiata za slovenske izseljence, zamejce, pripadnike narodnih manjšin in drugih etnij. Barbara Sosič poroča še o virtualni konferenci o vlečnih živalih. Sledi letno poročilo o razstavnih in prireditvenih dejavnostih SEM, ki so ga pripravile Maja Kostric Grubišić, Nina Zdravič Polič in Sonja Kogej Rus.
S prispevkoma Rajka Muršiča ter Alenke Bartulović in Jake Repiča obeležujemo jubileja naših profesorjev in kolegov dr. Slavka Kremenška in dr. Božidarja Jezernika. Kot vedno, tudi letos zaključujemo Etnologa s številčnimi in zanimivimi recenzijami knjig ter bibliografijo sodelavk in sodelavcev muzeja za leto 2020.
Celotno kazalo
Cena Etnologa je 20€. Kupite ga lahko v muzejski trgovini.
