Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, Slovenski etnografski muzej ob stoletnici začetka izdajanja prve slovenske etnološke znanstvene revije Etnolog pripravlja znanstveni in strokovni posvet Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu dediščine, ki bo v torek, 31. marca 2026, in sredo, 1. aprila 2026, potekal v Slovenskem etnografskem muzeju.

Vabimo vas k razmisleku in oddaji prispevkov o načinih ustvarjanja znanja v etnologiji in antropologiji, različnih ustanovah in njihovih oddelkih ter strokovnih društvih. Kako oblikujemo znanje v pisni komunikaciji (znanstvena, strokovna, poljudnoznanstvena, strokovno-umetniška besedila), ustnem sporočanju (predavanja, referati, pripovedovanje) in v drugih medijih (film, fotografije, razstave, spletne objave ipd.)?     

Predloge svojih prispevkov s kratkimi povzetki (do 300 besed) in podatki o avtorju oz. avtorici pošljite do 1. decembra 2025 na naslov Nadja.Valentincic@etno-muzej.si. 

Pregledal jih bo programski odbor posveta v sestavi dr. Rajko Muršič, dr. Nena Židov, dr. Tina Palaić, mag. Gregor Ilaš in dr. Nadja Valentinčič Furlan. O izboru vas bomo obvestili do 18. decembra 2025.  

Znanstvene in strokovne članke bomo objavili v Etnologu 36 (86)/2026. Rok za oddajo člankov bo 31. maj 2026.

Pričakujemo prispevke, ki bodo obravnavali naslednje teme in sklope:
 

Teorija, metodologija in etika 

• Kako etnologi, etnologinje, antropologi, antropologinje zberemo znanje na terenu, kako ga soočamo s teorijo, kako ga interpretiramo? Etični vidiki terenskega dela in objavljanja.
• Pregled teoretičnih obratov v antropologiji: zakaj so se v postmoderni dobi zgostili refleksivni, prostorski, materialni, ontološki, senzorni, afektivni, participativni idr. obrati? Kako smo jih zaznali v Sloveniji?
• Vplivi interneta, digitalizacije, umetne inteligence, velikih generativnih jezikovnih modelov in lažnih novic na konstrukcijo znanja v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu dediščine. Nasproti modernizaciji poteka retradicionalizacija družbe – kako se eno in drugo odraža v oblikovanju znanja?
• Pomen pisane besede in drugih medijev kot virov za analizo in kot medijev za predstavitev rezultatov. Občanska znanost prejšnje 'informatorje' in sogovornike spreminja v aktivne soustvarjalce znanja.

Publiciranje 

• Pregled splošnih trendov objav in tematik v Etnologu (1926/27–1944/45), Slovenskem etnografu (1948–1988/90) in Etnologu (1991–2025). 
• Etnološko-antropološka publicistična krajina v Sloveniji in širše: Kako novi modeli objavljanja, dostopnosti, točkovanja in trženja revij in knjig vplivajo na oblikovanje znanja? Kako se spreminjajo uredniške politike revij? Ustanavljanje novih znanstvenih revij z odprtim dostopom, plačljive objave ali plačljiv odprti dostop v komercialnih revijah. 
• Ali spletne objave že nadomeščajo znanstvene in strokovne knjige in revije? So samo dopolnilna podpora? Komu vse koristijo odprti dostopi do objav in znanja?

Oblikovanje znanja v raziskovalnih in dediščinskih ustanovah

• Kako habitusi ved in ustanov vplivajo na oblikovanje znanja v raziskovalnih in dediščinskih ustanovah (inštituti, fakultetni oddelki, muzeji, zavodi za varstvo kulturne dediščine) in njihovih oddelkih (dokumentacija, konservatorsko-restavratorski oddelek, pedagoška služba, knjižnica, služba za komuniciranje, koordinacija varstva nesnovne kulturne dediščine …)?
• Kakšni teoretični tokovi etnologije, antropologije, muzeologije, restavratorstva in konservatorstva so naše predhodnike usmerjali pri raziskovanju, zbiranju, razpravah, objavah in razstavah? 
• Kdaj so slovenski muzeji začeli uvajati teorijo in metode sodobne muzeologije v svoje delovanje? Kako so poti do znanja modernizirali etnologi in etnologinje na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije?
• Razširitev tematik s kulture na način življenja, dediščino, identitete in delo z obiskovalci, razširitev metodologij in medijev, poudarek na biografijah predmetov, zbirk in zbiralcev. Kako je možno etnološke in antropološke teorije »prevesti« v razstavni koncept in jih ubesediti, opredmetiti, vizualizirati?
• Participativni in sodelovalni pristopi: delitev odgovornosti in avtorstva pri filmih, razstavah, obrazstavnih programih, raziskovalnih in aplikativnih projektih. Kako se etnologinje, etnologi in antropologinje, antropologi povezujemo z drugimi vedami v interdisciplinarno zasnovanih ustanovah in projektilih?
• Prenos etnološkega in antropološkega znanja na nove generacije v izobraževalnih in drugih ustanovah.