Slovenski etnografski muzej vas prijazno vabi na predavanje umetnostnega zgodovinarja dr. Andreja Smrekarja, nekdanjega direktorja in kustosa Narodne galerije, ki bo delo umetnika Maksima Gasparija umestil v umetnostno-zgodovinski okvir. Predavanje bo z uvodnimi besedami pospremila dr. Bojana Rogelj Škafar, kustodinja za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire v SEM ter avtorica razstave Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda.

»Maksim Gaspari je zagotovo eden najbolj priljubljenih umetnikov med slovenskim občinstvom, a je bil razmeroma redko deležen prijazne besede s strani likovne kritike. V umetnostni zgodovini ga postavljamo v okvir akademskega kluba Vesna, ki so ga sestavljali od skupine slovenskih impresionistov nekoliko mlajši slikarji. Običajno poudarjamo predvsem razlike med obema skupinama in pozabljamo na sorodnosti, ki so posledica stilnih izhodišč dunajske secesije. Vesnani so svoj individualni izraz oblikovali v narativnih žanrih vsak v skladu s svojim značajem: Hinko Smrekar v karikaturi, Gvidon Birolla v umišljenem svetu pravljičnih snovi, Saša Šantel, razpet med glasbo in likovno umetnost, je svoj dar še najbolje izkoristil v grafiki, katere veščine je delil s svojimi kolegi, Maksim Gaspari pa se je posvečal oblikovanju nacionalno identitetne simbolike. Tako kot pri kolegih so tudi pri njem prednjačili grafični mediji, slogovno pa se je oprl na realistično estetiko. Ta mu je služila kot sredstvo za prepričljivost etnizirane simbolike, sveta tradicionalnih vzorcev, noš, arhitekture in krajine s cerkvicami na gričkih. Kot je pokazala pričujoča razstava, je Gasparijeva praznična, idealizirana podoba nostalgično privzdignjene preteklosti slovenskemu občinstvu zapolnila psihološko vrzel, ki jo je ustvarjalo občutje majhnosti in odsotnosti velike nacionalne zgodovine. Gasparijevo slikarstvo danes razumemo kot svojstveno obliko pop-kulture, ki se je oblikovala med obema vojnama ob razcvetu vizualnih medijev in je v šestdesetih letih vstopila tudi v visoko umetnost.«
-    Dr. Andrej Smrekar