Slovenski etnografski muzej

Utrinek s panojske razstave.
Datum objave 
4. July 2022
What 
Blog
Razstava 
Potujoči VAZ

Nekaj predmetov z razstave Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji - VAZ

Te dni si lahko na ograji pred vstopom v SEM ogledate panojsko razstavo Vzhodnoazijske zbirke v Sloveniji - VAZ.

Podatkovna baza in spletna stran VAZ v Sloveniji prvič na nacionalni ravni povezujeta vso vzhodnoazijsko gradivo, ki se nahaja v različnih slovenskih muzejih in institucijah, ter uporavniku omogočata prijazno uporabo in analitični ter sintetični pregled gradiva v slovenskih muzejih.

Na panojih je predstavjenih pet vzhodnoazijskih zbirk:

  • Skuškova zbirka iz Slovenskega etnografskega muzeja,
  • zbirka Alma M. Karlin iz Pokrajinskega muzeja Celje,
  • zbirka predmetov iz Azije iz Pokrajinskega muzeja Celje,
  • zbirka keramike iz Narodnega muzeja Slovenije in
  • album razlednic Ivana Koršiča iz Pomorskegam uzeja Sergej Mašera Piran.

Poleg slikovnega gradiva muzejskih predmetov in opisov so panoji opremljeni še s QR kodami, ki omogočajo ogled istih predmetov na strani www.vazcollections.si.

Za vas smo izbrali nekaj predmetov iz Skuškove zbirke SEM, ki si jih lahko ogledate na omenjeni spletni strani.

  • Zrcalo, Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej. Okroglo kovinsko zrcalo, izdelano iz visoko sijajne zloščene kovine, je na hrbtni strani bogato ornamentirano. Njegova oblika sledi tradicionalni obliki kitajskih zrcal, ki imajo namesto ročaja preluknjano izboklino, skozi katero je napeljan trak vezene tkanine. (HM)
  • Golobja piščal, Qing (1644-1912), Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej. Golobja piščal, na Kitajskem znana kot geling 鴿鈴 ali geshao 鴿哨, je majhno glasbilo, ki ga uvrščamo v skupino t. i. eolskih glasbenih instrumentov. S pomočjo vretena ga pripnemo na golobov rep, tako da proizvaja zvok, medtem ko leti. Piščal je navadno izdelana iz lahkih materialov, kot sta buča in bambus, in polakirana. Skuškova zbirka štirinajstih golobjih piščali glede na njihove oblike vsebuje tri različne tipe instrumenta: bučni, cevni in kombinirani. Kombinirani tip imenujemo tudi zvezdni in očesni tip golobjih piščali. Skupno vsem tipom iz te skupine je, da imajo v sredini iz buče izdelano ovalno telo, imenovano zvezdni trebuh. Spodaj je ploščica za navezavo golobje piščali na goloba, spredaj je pritrjena podpiščal, imenovana sprednja podpiščal, zadaj pa večja cev, imenovana zadnja cev. Posamezen instrument dobi ime po skupnem številu: sprednje podpiščali in zadnje cevi, vključno z vsemi podpiščalmi, katerih je po par dodan na vsako stran telesa buče. Če ima piščal skupaj sedem podpiščali in cevi, se imenuje sedemzvezdna piščal, ko pa njihovo skupno število preseže devet, se ime spremeni v očesno piščal. Na fotografiji lahko vidimo kombinirani tip golobje piščali, ki se imenuje golobja piščal enajstih oči. Deloma je temnordeče lakirana. Na večji, zadnji cevi ima vrezano oznako hong (鸿). (KH)
  • Gorilnik za opij, pozni Qing (1796-1912), Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej. Oljni gorilnik za opij iz medenine je v spodnjem štirikotnem delu okrašen z vrezanimi in modro obarvanimi simboli. Cilindrični del (v inventarni knjigi Narodnega muzeja zaveden pod št. 18324) je bil po zapisu iz inventarne knjige Muzeja Goričane pogrešan že pri predaji zbirke Etnografskemu muzeju. Gorilnik ima ločen dežnikast pokrov z verižico na vrhu. Na dnu gorilnika je vtisnjen ovalen pečat z napisom qian yuan.
  • Kipec Smejočega se bude, pozni Qing (1796-1912), Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej. Bronasta pozlačena in v tehniki »dvignjenega polja« oz. champlevé emajlirana figura t. i. Smejočega se bude (xiao Fo 笑佛) prikazuje zelo priljubljen lik budističnega čaščenja, v katerem se združujeta podoba napol legendarnega meniha Budaija 布袋 in čaščenje buda Maitreya, s katerim so Budaija povezovali. Smejoči se buda je simbol dobrohotnosti in zavetnik otrok, s katerimi je pogosto upodobljen. Napis na hrbtni strani plašča figuro lažno datira v obdobje cesarja Wanlija (1573–1616) iz dinastije Ming, figura pa je bila najverjetneje izdelana v pozni dinastiji Qing. Na bogato okrašenem plašču buda lahko opazimo mnogo različnih motivov, tradicionalni motivi kitajske umetnosti se prepletajo s skupino »osmih budističnih simbolov« (oz. »osmih srečnih predmetov«, bajixiang 八吉相). Med simboli na okrasju je najpogostejši motiv oblaka (yun云) z eno do tremi značilnimi spiralami, ki nakazujejo strele. V kitajski umetnosti jih lahko najdemo že v času dinastij Shang (1523–1028 pr. n. št.) in Zhou (1027–256 pr. n. št.). Na temno rdeče-rjavi obrobi plašča je motiv vitice. Vitica (wan 蔓) je motiv, ki je na Kitajsko najverjetneje prišel iz Zahodne Azije v 3. ali 4. stoletju našega štetja. Vitica »wan« je istozvočnica besede wan 萬, ki pomeni število deset tisoč. Tako naj bi bil pomen tistega, okoli česar je vitica ovita, deset tisočkrat (tj. neštetokrat) ojačan. Par rib (shuangyu 雙魚) je prav tako kot oblak eden od najstarejših simbolov v kitajski umetnosti. Lahko da se je razvil v povezavi s komplementarnim nasprotjem yin in yang. Riba je simbol izobilja, ker je istozvočnica besede presežek (yu 餘). V budističnem kontekstu pa par rib kot eden od osmih simbolov izraža svobodo in srečo, ki ju prinaša dharma. Srečamo tudi druge simbole iz nabora osmih budističnih simbolov, ki pa v kitajskem kontekstu nosijo še dodatno simboliko. Vaza (ping 瓶) naj bi vsebovala nebesni eliksir, ki lahko ozdravi vse bolezni in je vir nesmrtnosti. Obenem pa simbolizira večno harmonijo in mir, ker se izgovarja enako kot beseda mir (ping平). Obredni dežnik (san 傘) simbolizira kraljevsko ali plemiško poreklo zgodovinskega Buddha. Nakazuje pa tudi plemenitost njegovega nauka. Zmagovalni prapor predstavlja avtoriteto dharme, zmago nad nevednostjo in zaščito, ki jo nudi Buddhov nauk. Kolo (lun 輪), imenovano tudi kolo dharme (falun 法輪) ima osem naper, ki ponazarjajo plemenito osmero pot do nirvane (pravilno razumevanje, pravilen namen, pravilen govor, pravilno delovanje, pravilen način življenja, pravilen trud, pravilno zavedanje in pravilna zbranost). Obenem kolo simbolizira samsaro, cikel ponovnih rojstev, v katerega smo ujeti do izstopa v nirvano. Lotos (lianhua 蓮花) je simbol čistosti budističnega nauka, v sekularnem kontekstu pa ponazarja harmonijo. Med simboli na ogrinjalu poleg tega prepoznamo še svastiko, religijski simbol, ki je obstajal že pred razvojem budizma. Kadar se pojavlja na prsih buda, predstavlja simbol oz. pečat budovega srca in naj bi vsebovala cel njegov um. Beseda svastika v sanskrtu izvira iz korena »svasti«, ki pomeni dobrobit. Po najbolj uveljavljeni razlagi naj bi bila svastika prvotno simbol sonca in ponazarjala gibanje sonca v štirih letnih časih. Na Kitajskem, kamor simbol svastike pride že pred budizmom, v 2. stoletju pr. n. št., se ga pogosto povezuje tudi s številom deset tisoč (wan 萬). (HM, SS)
  • Keramična okrasna strešna opeka, Ming (1368-1644), Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej. Keramična okrasna strešna opeka, glazirana z različnimi odtenki zelene in rjave, prikazuje bojevnika na konju. Konj stoji na slemenasti strešni opeki in je pritrjen s pomočjo nastavka v sredini do trebuha, sprednji nogi ima rahlo upognjeni. Na stranicah opeke je modelirano okrasje v obliki spiral, ki ponazarjajo oblake. Na konju sedi jezdec v razkošnem sedlu. Oblečen je v haljasto oblačilo, na nogah ima škornje in na glavi pokrivalo. Celotna figura je s telesom in obrazom obrnjena v desno, roke ima dvignjene v zrak. Predmet verjetno datira v 16. stoletje ali kasneje. (TM)
  • Prenosna sončna ura s kompasom, pozni Qing (1796-1912), Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej. Prenosna lesena sončna ura ima gibljivo medeninasto paličico (gnomon) in kompas za pravilno določitev smeri sonca. S pomočjo kompasa uro naravnamo proti severu, nato pa s prekati pod dvižno ploskvijo sončne ure nastavimo pravilen kot glede na 24 delov sončnega leta (jieqi 節氣). Polja sončne ure so označena s tradicionalnimi 12 deli dneva, ki so poimenovani z imeni t. i. »zemeljskih vej« (dizhi 地支). Polje kompasa je razdeljeno po tradicionalnem sistemu, ki sistem »zemeljskih vej« in »nebesnih stebel« (tiangan 天干) kombinira s heksagrami in trigrami Knjige premen (Yijing 易經). (HM)

 

Panojska razstava je del serije postavitev Potujoči VAZ. Poleg Kopra je obiskala še sedem drugih lokacij po Sloveniji.

Zrcalo, Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej.Golobja piščal, Qing (1644-1912), Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej. Gorilnik za opij, pozni Qing (1796-1912), Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej.Kipec Smejočega se bude, pozni Qing (1796-1912), Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej.Keramična okrasna strešna opeka, Ming (1368-1644), Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej.Prenosna sončna ura s kompasom, pozni Qing (1796-1912), Skuškova zbirka, Slovenski etnografski muzej.