Preprost ribiški čoln, dolg sedem metrov in širok le 70 centimetrov, je prvo slovensko morsko plovilo. Zaradi večje stabilnosti so mu dodali prečni drog, ki podpira dve šestmetrski vesli. Krajše, pomožno veslo je bilo spredaj na levem boku. Veslali so stoje. Na strmi kraški obali ni bilo pristanov, zato so ribiči čolne na suho potegnili kar na skalni breg. Zaradi masivnosti se ob vleki niso prehitro obrabili. Čupo Marijo so leta 1898 iz hojevega debla v Nabrežini pri Trstu stesali Babčevi. Edini primerek ohranjene čupe, ki je bila v rabi vse do druge svetovne vojne, je sedaj varno shranjen v muzejskem depoju. Konec 19. stoletja so čupe začela nadomeščati sodobnejša plovila.

Podrobnejši podatki

Ime predmeta: Čupa Marija

Datacija:

Material:

Mere:

Lokacija:

Inv. št.

Na ogled: Kopija predmeta je na ogled na Stalni razstavi Med naravo in kulturo; original je spravljen v depoju.

Podrobnejši opis:

Čupo Marijo je leta 1898 stesal iz hloda hoje Janez Caharija.

Hlod je kupil v Bukovju pri Postojni in ga z volovsko vprego pripeljal v Nabrežino. Čupa Marija je dolga 6,86 m in široka 0,65 m. Z njo so Caharijevi lovili raznovrstne ribe do leta 1942. Leta 1947 so jo predali Slovenskemu etnografskemu muzeju. Spomin na čupo Marijo je v Babčevi družini prehajal iz roda v rod. Danes je prav njihova čupa, shranjena v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, edini popolnoma ohranjen morski deblak, kakršne so stoletja uporabljali slovenski ribiči tržaškega primorja. V spomin na čupo je zadnji družinski ribič izdeloval modele v merilu 1:10.

Družina Caharija je kot spomin na ribiško tradicijo ohranila tudi številne dokumente, fotografije in predmete, ki jih je leta 2018 predala Slovenskegmu etnografskemu muzeju.

Nadaljnje raziskovanje:

Čupa, plovilo slovenskih ribičev

Ignacij Knoblehar sodi med največje raziskovalce Nila v 19. stoletju. Med letoma 1848 in 1858 je kot misijonar deloval med ljudstvi ob Belem Nilu v Afriki.

Na območju današnjega Južnega Sudana so živeli Barijci. Njihovi poglavarji so svoj družbeni položaj izkazovali z nizkimi stolčki, ki so jih vedno nosili s seboj. Na njih so sedeli ali pa so jih uporabljali kot vzglavnik. Razstavljeni stolček je izdelan iz enega kosa lesa, ima ovalno usločeno sedalo in štiri z zarezami okrašene noge, ki spominjajo na človeške. Knobleharjeva predmetna zapuščina tvori osnovo afriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju.

Poslikana panjska končnica z motivom junaškega Kralja Matjaža.

Podrobnejši podatki

Ime predmeta: Poslikana panjska končnica
Datacija: 1877 (?)
Material: Poslikava z oljnimi barvami na lesu
Mere: višina 12,5 in širina 27 cm
Avtorstvo: Delo v slogu slikarske obrtniške tradicije delavnice Leopolda Layerja iz Kranja
Inv. št.: EM 2338 E

Na ogled: Stalna razstava Med naravo in kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju

© Slovenski etnografski muzej

Kratek opis: Poslikana panjska končnica z motivom junaškega Kralja Matjaža.
Podrobnejši opis: Na panjski končnici je upodobljen motiv kralja iz evropsko razširjene pripovedke, ki je na Slovenskem dobil ime kralj Matjaž po ogrskem kralju Matiji Korvinu. V pripovedki kralj spi v votlini v gori, brada se mu ovija okrog mize in ob hudi stiski bo prišel na dan na pomoč. Na končnici pa je prizor naslikan na prostem, kralj ne spi in je obdan z vojaki. Zdi se, da bo aktivno vlogo prevzel vsak trenutek.
Na končnici je napis Kral Matiaš, levo in desno od mize so slabo vidne številke letnice.
Za nadaljnje branje
Gorazd Makarovič, Bojana Rogelj Škafar: Poslikane panjske končnice : zbirka Slovenskega etnografskega muzeja = Painted beehive panels : the collection of the Slovene Ethnographic Museum. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 2000 (Knjižnica Slovenskega etnografskega muzeja = Slovene Ethnographic Museum library, ISSN 1408-290X ; 8)
Ivan Grafenauer: Slovenske pripovedke o Kralju Matjažu. Ljubljana: SAZU, 1951 (Razred za filološke in literarne vede; 4, ISN; 1).