Od kmečkega sina do vodilnega profesorja mednarodne ravni kot zgled za sodobne Slovence (Predavanje posvečeno Urški, najstarejši vnukinji Staneta Južniča).

Predstavitev bo vodil sin Staneta Južniča (1928-2013), prav tako profesor in doktor. Predstavil bo Stanetovo pot od trnja k zvezdam na osnovi pravkar tiskanega zapisa »In memoriam Stane Južnič v življenju in znanosti«. Borec: revija za zgodovino, literaturo in antropologijo. Zvezek 66, številka 709-711 (2014): str. 148-183 in 211. Stanetov primer bo posebej uporaben zgled za sodobne prebivalce Slovenije, kočevske, kostelske in sosednjih občin z kar se da aktualnim navodilom: »Kako se iz danes znova močno neperspektivnega slovenskega ali celo kočevarskega in kostelskega okolja povzpeti na Parnas?«

Odgovor je seveda večplasten. Pot do uspeha je Stanetu Južniču tlakovalo predvsem njegovo izjemno poznavanje evropskih jezikov, brez katerega so se prav v zadnjem času marsikateremu izmaknila tla pod nogami. Povzpenjati se je začel kot diplomat v Beogradu, Londonu in San Franciscu, dokler ga niso spletke ob ameriških volitvah zapeljale v akademske vode. Kot beograjski predavatelj je svoja popotovanja po domala vseh državah Amerike vpletel v razmišljanja o razvoju Tretjega sveta, kmalu pa se je osredotočil na vejo o človeku, antropologijo. Zanjo je po preselitvi v Ljubljano zaoral ledino v slovenskem prostoru, kot profesor in dekan današnje Fakultete za družbene vede pa je dva semestra gostoval tudi na ugledni univerzi v Bologni in obiskal dežele Afrike. Svojo vero v jezikovno znanje kot podlago vsakega drugega je strnil v šalo zapisano v pismu prijatelju: »Imam le eno ambicijo in bržkone nikoli nisem imel kake druge: Postati ravnatelj osemletne klasične gimnazije!«

Stane je pripovedoval zadnjemu ameriškemu ambasadorju v Jugoslaviji Warrenu Zimmermannu »Če ne bi bilo vojne, bi bil normalen katoliški deček. Zdaj pa sem komunist, ki nima ničesar skupnega s komunisti iz katere koli druge države!« Seveda so se odtlej razmere nekoliko spremenile in komunistov ni več, čeprav smo danes znova priča vojni, ki resda divja predvsem v gospodarstvu. Zato je Stanetov zgled lahko še kako merodajen smerokaz sodobnih Slovencev.