Slovenski etnografski muzej

Kip iz razstave Videti, česar znanost ne vidi. Foto: Marko Habič
Kustosa razstave
dr. Gorazd Makarovič in dr. Bojana Rogelj Škafar
Komuniciranje
Nina Zdravič Polič in Maja Kostric

Videti, česar znanost ne vidi

Etnološka tematika v kiparstvu Petra Černeta

4. februar 2010 – junij 2010

Kip iz razstave Videti, česar znanost ne vidi. Foto: Marko Habič Razstava kiparskih objektov Petra Černeta je razstava spogledov med znanostjo in umetnostjo, med prvinami etnološke tematike in ikonografskim opusom kiparja, ki predstavlja kustosu razstave in avtorju razstavnega kataloga dr. Gorazdu Makaroviču "medij za razkrivanje stanja znanstvenega spoznanja etnološke stroke.

Dr. Makarovičevo zazrtje v razliko med etnološko znanostjo in umetniško ustvarjalnostjo prinaša ugotovitev, da zajema etnološka tematika bistvene poteze človeških življenj in kultur vseh družb do danes …"(povzeto po uvodu v katalogu razstave, 2010, dr. Bojana Rogelj Škafar), ki jih kipar interpretira na njemu lastni umetniški način.

Razstava, ki nosi naslov Videti, česar znanost ne vidi: etnološka tematika v kiparstvu Petra Černeta je po besedah dr. Makaroviča inovativen muzejski pristop k etnološki tematiki in umetnosti. Znanost in umetnost sta dejavnosti, ki ustvarjata različne nove svetove med človekom in stvarnostjo. Če se ukvarjata s podobno tematiko, lahko vzporejamo njune rezultate. Razstavljene so tri skupine kipov Petra Černeta, ki zajemajo tudi teme, ki jih raziskuje etnologija: življenjske oblike, verovanja in kulturne krajine. Znanost ustreza stvarnosti in logiki; umetniški pristop ustreza osebnemu odnosu do stvarnosti. Znanstveni rezultati so preverljivi, vendar veljajo v pojmovnem in faktografskem sistemu, v katerem so nastali, dokler vzdržijo znanstveno kritiko. Kiparske umetnine presegajo čas nastanka, delujejo vizualno čutno, miselno in čustveno; odpirajo nove poglede na stvarnost. Naša védenja o pojmovanjih življenja, pomenih verovanj, duhovnih in materialnih razsežnostih kulturnih krajin temeljijo na znanstvenih raziskavah. Razstavljeni kipi postavljajo ob ta znanja plastične umetniške stvaritve, ki na čudovit način omogočijo, da skozi umetnikov um z drugimi očmi gledamo te stvarnosti. Kipar je dejal, naj njegova dela gledamo s srcem; kdor bo razstavo doživljal takó, bo verjetno odšel navdušen, vsekakor pa s širšim duhovnim obzorjem.

Prvi razstavni sklop zaobjema življenjske oblike rastlin, ptic in deklet, ki so v Černetovem kiparstvu prvine ustvarjanja fantastičnih figur, v katerih je umetniško izražena življenjska sila. To je kiparska različica odnosa do sveta, ki ga etnologija raziskuje kot animizem, verovanja ali doživljanja, da je v predmetih nadnaravna ali življenjska moč, imenovana duh ali duša.

V drugem sklopu verovanjskih motivov najdemo prvine krščanske ikonografije, ki so neločljiv del današnjega sveta. Znanost raziskuje nastanek, razvoj in spreminjajoče se pomene takšnih prvin v prostoru in času.

Kulturne krajine tretjega sklopa so upodabljane kot človeška poprsja: spodnji del je kot hrib, strnjeno naselje je kot glava in nebo kot pokrivalo. Na izviren način je umetniško čutno-čustveno-miselno izražen današnji značaj takšnih primorskih motivov.

Etnologija raziskuje človeško spreminjanje naravnega okolja, njegove pomene in odnose do narave v različnih družbah in okoljih na racionalen, z dejstvi preverljiv način. Pozna različna videnja človeškega v naravi kot izraze vseobsegajočih načel enotnosti ali prepričanj, da je človek del narave. Umetnik vstopa v te svetove neobremenjen, intuitivno in z le njemu lastno percepcijo sveta ter izstopa skozi edinstvene materializirane oblike – umetnine.
Razstavo spremlja katalog z obsežno razpravo, ki jo je pisec in avtor razstave dr. Gorazd Makarovič naslovil Marginalije k etnološki tematiki, kiparstvu Petra Černeta in sodobnosti in se uvodoma posvetil razmisleku o razmerju med znanostjo in umetnostjo, pomenu etnološke tematike, pomenu etnoloških raziskav likovne umetnosti in ikonografski analizi kiparskega opusa Petra Černeta, ki ga glede na motiviko razdeli na 5 širših motivnih sklopov: fantastične življenjske oblike, animanizem, verovanjski motivi, kulturna krajina ter človek in narava oz. antropomorfizem.

Katalog je oblikovala Mojca Turk.

Gorazd Makarovič - Marginalije k etnološki tematiki, kiparstvu Petra Černeta in sodobnosti

Kip iz razstave Videti, česar znanost ne vidi. Foto: Marko Habič Kip iz razstave Videti, česar znanost ne vidi. Foto: Marko Habič Kip iz razstave Videti, česar znanost ne vidi. Foto: Marko Habič Kip iz razstave Videti, česar znanost ne vidi. Foto: Marko Habič Kip iz razstave Videti, česar znanost ne vidi. Foto: Marko Habič Kip iz razstave Videti, česar znanost ne vidi. Foto: Marko Habič