Zagoriške mačkare
Zagoriške mačkare so pustna šega z elementi ljudskega gledališča.
V Zagorici pri Dobrepolju pustna skupina z značilnimi liki in naličji na pustno nedeljo dopoldne pobira darove po hišah, popoldne pa uprizori poroko, babji mlin, žaganje babe in oranje. Priprave na pustovanje se začnejo po novem letu z razdelitvijo vlog in obnovo mask, pri čemer sodeluje celotna lokalna skupnost. Pustno skupino sestavlja do 50 likov z značilnimi naličji (larfe) iz poslikanega papirmašeja in visokimi kapami (kasturji) iz lepenke, z zavitimi vrhovi in okrašenimi s pisanimi trakovi.
V nedeljo dopoldne jajčarja in grbci obiščejo domove. Jajčar s kasturjem na glavi in jajčarica s cekarjem, oblečena v ponošena pisana oblačila, zbirata darove (največkrat jajca, v zadnjih letih raje denar). Spremljajo ju grbci, varuhi jajčarjev, ki lovijo otroke ter napovedujejo prihod k hiši. Grbec ima oblečen kožuh, okoli pasu pa zavezane kravje zvonce. Na glavi ima star klobuk, okrašen s pisanimi trakovi, in v rokah gorjačo. Popoldanski del, ki se ga poleg domačinov udeležijo tudi drugi obiskovalci, poteka na osrednjem vaškem prostoru ("luža"). Tam se v sprevodu, ki mu poveljuje komandant in ga spremlja harmonikar, predstavijo vsi liki. Najprej se predstavi župnik z ministrantoma in mežnarjem (nastopajo od 2. sv. vojne). Za njim gredo pari ta lepih mačkar, ki jih sestavljajo ženin in nevesta, priče in svatje. Vsi so oblečeni v belo, ta lepi imajo na glavah kasturje ter čez ramena poveznjene pisane rute. V sprevodu so tudi druge maske, npr. Mary iz Amerike z ljubimcem, tronogi dvojček, tj. debeluh, ki ima tri noge in dve glavi, ter mož z babo v košu (nastopajo od 70. let), in predstavniki poklicnih skupin – mlinarja, žagarja ter piskrovez. Na koncu sprevoda Mice, oblečene v črno, vozijo kürenta, s slamo napolnjeno debelo lutko. Sprevodu v kočiji sledita ta star in ta stara z dojenčkom. Grbci v sprevodu in med gledalci ustvarjajo red, ta star in ta stara pa z vragolijami povzročata nered. Sledi dramska predstava, sestavljena iz štirih slik. Prizori so stalni, besedilo je delno improvizirano in odvisno od nastopajočih. Zaporedje slik se lahko spreminja. Najpogosteje je prva slika babji mlin (babji maln). Z besedami "Stara not, mlada v'n" mlinarja s pomočjo velikega mlina spremenita stare Mice v mladenke, z izjemo lika ta stare. Ker je mlinarja ne moreta zmleti, sledi višek pustovanja – žaganje babe, ko žagarja v krsti pripeljeta ta staro ter jo ob vpitju in joku razžagata na polovici. Tretja slika je obred poroke, ko duhovnik poroči ženina in nevesto, piskrovez pa za njuno srečo razbije lonec. Obred se zaključi s plesom ta lepih. Predstava se zaključi z oranjem. Orač in Mice priženejo na "lužo" lik vola, ki vleče plug, s katerim obredno "zaorjejo v pomlad". Sledijo gonjač z bičem, orač (otkar) in sejalec, ki poseje seme. S tem se pustni obred zaključi.
Zanesljivih podatkov o izvoru in začetkih Zagoriških mačkar ni. Med drugo svetovno vojno jih zaradi pomanjkanja fantov niso več organizirali. Leta 1962 so na pobudo Toneta Ljubiča in etnologa dr. Nika Kureta mačkare ponovno oživili. Zaradi izvedbe, ki zahteva veliko nastopajočih, pustovanje izvajajo vsakih nekaj let. Praviloma pri izvedbi sodelujejo le neporočeni fantje iz Zagorice, zadnja leta pa sodelujejo skoraj vsi člani vaške skupnosti, tudi poročeni, dekleta in otroci.
