Vrbiške šeme
Vrbiške šeme so tradicionalna pustna skupina iz Vrbice pri Ilirski Bistrici z značilnimi liki z usnjenimi naličji.
Skupino sestavlja okoli šestdeset likov, ki se delijo na bele ali gosposke šeme in na črne šeme ali podložnike. Najbolj prepoznavna in po nastanku najstarejša lika sta bel in črn lovec (louc). Priprave na pustovanje se začnejo na štefanovo, ko si razdelijo vloge in začnejo pripravljati potrebno opremo. Za organizacijo in izvedbo pustovanja od leta 2000 skrbi Kulturno turistično društvo Vrbišće šjme.
Pred pustom na ulično svetilko obesijo lutko Pusta. Na pustno nedeljo se na vaškem trgu zberejo vsi liki, ki znotraj »nemega gledališča«, kakor ga poimenujejo domačini, izvajajo različne aktivnosti: prikazujejo kmečka dela, ki jim sledi malica, lovec (jager) strelja na divjad, logar in gozdar izbirata drevo, ki ga bosta podrla, hudiča in čarovnica (cuprnca) pa izvajajo razne vragolije. Za red skrbita policaja, nad vsem dogajanjem pa bdita črn in bel lovec, ki tekata in ritmično pozvanjata z zvonci. Sledi skupno fotografiranje. Celotna skupina gre v sprevodu v spodnji del vasi, kjer predstavo ponovijo. V torek je poberija, pri kateri sodelujejo moški in fantje, ki pa niso našemljeni tako kot v nedeljo. V spremstvu muzikantov obiščejo vse hiše v vasi in zaplešejo z ženskami. S seboj nosijo knjigo, v katero zapisujejo, koliko jajc, klobas, krofov, pijače in denarja so prejeli v dar pri posamezni hiši. Zvečer sledi vaška zabava s plesom. V sredo Pusta po obsodbi ustrelijo in sežgejo.
Vrbiške šeme imajo naličja iz ovčje nape, ki jih izdelujejo domačini. Skupino belih šem sestavljajo v belo oblečeni moški in ženske, ki dostojanstveno hodijo v parih, ter Munc in Munka, "prišleka" iz Hrvaške. Najbolj značilna predstavnika črnih šem, ki jih vodita ta stari in ta stara, sta bel in črn lovec. Oblečena sta v hlače iz žakljevine, čez rame imata obešen bel oziroma črn ovčji kožuh, okoli pasu pa imata navezane po tri zvonce. Njuni naličji iz ovčjih kožuhov, ki naj bi spominjali na divjo mačko ali risa, imata poudarjene obrvi, rdeč nos in jezik, bele zobe in dolge brke. Na vrhu glave se maska črnega lovca zoži v skoraj meter visok rog (turn), ki se zaključi z belim cofom, pri belem pa v dva roga, ki se zaključita s črnima cofoma. Črn lovec ima v rokah zakrivljeno palico, bel pa velike klešče, s katerimi lovi otroke in dekleta, da jih hudiča mažeta s sajami. V skupini so še kmetje in kmetice, berač, baba z možem v košu, debeluhar (napeštanc), velika ženska in predstavniki raznih poklicev, kot so čevljar, kramar, poštar, fotograf in dimnikar, pa pater, hudiča in čarovnica. Z oranjem so povezani liki dveh oslov, gonjiča in orača. Na čelu sprevoda so zastavonoša in muzikanti ter bršljanar z lončenim basom. Posebno skupino sestavljajo gozdni delavci, logarji in lovec ter srnjak in jelen. Cigan in ciganka vodita medveda, šejk, beduin in črnec pa kamelo, ki je prvič nastopila leta 1952 kot spomin na služenje v italijanski vojski v Abesiniji. Leta 1968 je začel nastopati tudi lik opice.
Vrbiške šeme so manj poznana pustna skupina pri nas. Najstarejši znani ohranjeni dokument je fotografija iz leta 1935, ko so šeme obiskale Ilirsko Bistrico. Takrat je skupina štela 28 likov, sodelovali pa so lahko le moški. Ko so po drugi svetovni vojni pustovanje obnovili, so leta 1968 vanj vključili tudi ženske. Od leta 1996 se vrbiške šeme vsako leto predstavljajo na karnevalu v Ilirski Bistrici, širši javnosti pa so se prvič predstavile leta 1998 na karnevalu na Ptuju. Občasno gostujejo tudi na Hrvaškem.
